Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

župnije na Gorenjskem

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Šmartinski dom želijo vrniti krajanom – Stražišče, junij 2010

Čigav je Šmartinski dom?

Stražišče. Državljanska pobuda iz Stražišča je objavila dopis, v katerem od vpletenih v denacionalizacijo Šmartinskega doma zahteva določene odgovore in ukrepe v zvezi z njegovim lastništvom. Če odgovorov ne bodo dobili, se bodo obrnili na druge ustrezne organe, v skrajnem primeru pa naj bi razmišljali tudi o referendumu.

Šmartinski dom
Zgodovina
. Zgrajen je bil leta 1931, leta 1980 so ga krajani z dvema samoprispevkoma in donacijami temeljito obnovili.
Leta 1996 je bil z denacionalizacijsko odločbo dodeljen fari Šmartin.

Lastnik je bil župnik
Državljanska pobuda si že vrsto let prizadeva, da bi krajanom vrnili Šmartinski dom, ki je bil leta 1996 z denacionalizacijsko odločbo dodeljen župniji Šmartin. “Cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, kar je razvidno tudi iz zemljiške knjige, zato tudi ne obstaja pravna podlaga za denacionalizacijo. Lastnik je bil župnik, ki je dom podaril krajanom,” pojasnjuje Gorazd Zupančič iz državljanske pobude.

Pritožbeni roki so zastarali
Državljanska pobuda ni stranka v postopku, zato so želeli pridobiti Mestno občino Kranj (MOK) in Krajevno skupnost (KS) Stražišče, da bi se na odločbo o denacionalizaciji pritožili. “Pridobili smo pravno mnenje, ki govori v prid temu, da so pritožbeni roki za to zadevo zastarali,” pravi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan. Podobno mnenje o zadevi imajo tudi na MOK. Zupančič odgovarja, da zastaralni roki ne veljajo, saj cerkev ni bila nikoli lastnica tega doma, torej je ta odločba o denacionalizaciji nična.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Poskus mediacije za Blejski otok neuspešen – Bled, junij 2010

Blejski otok: mediacija neuspešna

Že dlje časa sta država in Cerkev poskušali rešiti vprašanje lastništva Blejskega otoka, kot kaže, ne preveč uspešno.

Nadškofija Ljubljana obžaluje, da se postopek ni končal z uspešno medsebojno poravnavo in da bo moralo o zadevi odločati sodišče. Več informacij ne moremo posredovati, ker sam postopek mediacije zavezuje k molčečnosti o obojestranskih pogajalskih stališčih.

Nadškofija Ljubljana

Mediatorka Mirjana Kranjčevič, ki za pojasnila ni dosegljiva, in pravni zastopnik blejske župnije sta danes zaključila postopek pod naslovom Sporazum o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka in gospodarjenja.

Ljubljanska nadškofija je ob tem izrazila obžalovanje, da ni prišlo do poravnave med državo in Cerkvijo ter da bo zdaj odločilo sodišče. Kot je znano, je prejšnja vlada z župnijo Bled sklenila sporazum, po katerem je župnija v brezplačen najem za 45 let prejela tri objekte na otoku. Nova vlada pa temu nasprotuje, zato so lani vložili tožbo. Sodišče je predlagalo mediacijo, ki je trajala slabe tri mesece – a zadeva bo v končni fazi vseeno znova pristala na sodišču.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Mediacija glede lastništva objektov na blejskem otoku ni prinesla rešitve – 22. marec 2010

Mediacijska uganka

Kaj je od koga

Blejski otok. Cerkev Marijinega oznanjenja, mežnarija, proštija in puščava so v lasti Rimskokatoliške cerkve, otok je državna last, leta 2008 pa ga je Cerkev dobila v 45-letni brezplačni najem.

Mediacija je potekala v spravnem vzdušju, stranke so bile pripravljene sodelovati, več pa ne morem povedati, ker je postopek zaupen,” je po včerajšnji sodni mediaciji glede blejskega otoka na kranjskem okrožnem sodišču povedala njena vodja, odvetnica Mirjana Kranjčevič.

Z mediacijo poskušata država in ljubljanska nadškofija razrešiti spor glede lastništva objektov na blejskem otoku. Nekdanji kulturni minister Vasko Simonitti je namreč tik pred iztekom mandata oktobra 2008 z omenjeno nadškofijo in župnijo na Bledu podpisal sporazum, s katerim je država Cerkvi podarila objekte na otoku, otok pa v 45-letni brezplačni najem.

Zdajšnja ministrica Majda Širca meni, da je sporazum ničen. Kulturno ministrstvo je lani spomladi vložilo tožbo za njegovo razveljavitev. V nadškofiji v Ljubljani vztrajajo pri stališču, da je sporazum iz leta 2008 veljaven, državi pa so ponudili možnost sobivanja na otoku.

Sobivanje je predvideno že v sporazumu, pri čemer se je župnija obvezala, da bo v proštiji v sodelovanju s kulturnim ministrstvom uredila muzej slovenstva,” so za Žurnal24 včeraj pojasnili v tiskovnem uradu ljubljanske nadškofije, o mediaciji pa dejali, da je vprašanje, ali bo uspešna, odvisno predvsem od stališč omenjenega ministrstva. Nadškofijski odvetnik Marko Zupančič je bil včeraj zelo redkobeseden. “Pogajanja se nadaljujejo, dogovorili pa smo se, da drugih podatkov ne dajemo,” je dejal Zupančič.

Odvetnica optimistična
Včerajšnja mediacija po pričakovanju še ni prinesla dokončne rešitve, možnosti dogovora pa ni izključil niti državni pravobranilec Boštjan Tratar: “Nič še ni končano, vse je še odprto. Se vidimo naslednjič.”

Optimistična pa je bila Kranjčevičeva, ki pričakuje popuščanja na obeh straneh, kajti “drugače bo težko doseči sodno poravnavo”. “Obe strani sta pokazali maksimalno pripravljenost popuščati,” je o zelo zahtevnem primeru dejala odvetnica.

Župnik skeptičen

Nasprotno pa nad mediacijo ni navdušen blejski župnik Janez Ambrožič, ki je v telefonskem pogovoru za Žurnal24 povedal: “Vztrajali bomo pri vsebini sklenjenega sporazuma, ki za nas ni ničen, pač pa veljaven. Za otok se bomo bojevali po sodni poti in se mu nismo pripravljeni odpovedati. Od mediacije pa si ne obetam veliko.”

Mediacija se bo najverjetneje nadaljevala, odločitev obeh strani Kranjčevičeva pričakuje predvidoma v desetih dneh, Tratar pa je včeraj dejal, da naj bi se na kranjskem sodišču vnovič srečali čez en mesec.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave: