Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Moški še oklevajo

“Na to ne bom odgovoril, saj se še nisem odločil. Odločitev je odvisna tudi od mojega zdravja,” je včeraj na vprašanje, ali bo jeseni vnovič kandidiral za župana, odgovoril bohinjski župan Franc Kramar.

Zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima v zadnjem letu, o odločitvi za kandidaturo za četrti županski mandat še tehta. Če se bo odločil zanjo, je dejal, razlog ne bo v političnih ambicijah, temveč v želji, da dokonča nekatere razvojne projekte za Bohinj.

V nasprotju z županom pa je o kandidaturi že odločena Marija Ogrin, občinska svetnica, arheologinja, ki dela kot vodja oddelka Muzeji v Bohinju. Kandidirala bo s podporo Slovenske demokratske stranke. “Želim, da bi občini uspelo pridobiti več evropskega denarja,” je poudarila Ogrinova.

Cvetkova odločitev kmalu
V javnosti se omenjajo tudi imena občinskih svetnikov Jožefa Cvetka in Dušana Vučka ter podžupana Antona Urha. Zadnji govorice v celoti zavrača, saj jeseni ne bo kandidiral.

“To me ne zanima. Bom pa podprl zdajšnjega župana, če bo kandidiral,” je bil kratek Urh. Za župansko funkcijo se ne bo potegoval niti Vučko, kajti kot pravi, vso svojo energijo usmerja v službo (na notranjem ministrstvu, op. p). “Bom pa verjetno vnovič kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS,” je dodal.

Jožef Cvetek, upokojeni ravnatelj bohinjske šole, pa še okleva. “Odločitev bo padla v nekaj dneh. Če se bom odločil za kandidaturo, bo to na listi Nove Slovenije,” je pojasnil Cvetek, ki je za župana kandidiral že dvakrat.

Drnča pred prisilko

“Težko je, saj plače zamujajo. Dolgujejo nam del aprilske in majsko plačo. Veliko jih je že odšlo. Tisti, ki ostajamo, moramo najti še kakšno delo za zraven, da lahko plačamo položnice,“ so včeraj za Žurnal24 povedali zaposleni v hotelu Drnča v Dvorski vasi, ki so zaman čakali na sestanek z novim direktorjem Miho Živcem.

Dočakali ga nismo niti novinarji, je pa Živec v sporočilu za javnost zapisal, da v družbi Predence pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev o začetku postopka prisilne poravnave.”Osnovni cilj je, da bi v postopku prisilne poravnave v čim večjem deležu dosegli poplačilo upnikov ter zagotovili obstoj in razvoj Hotela Drnča,“ je še zapisal.

Šest največjih upnikov družbe Predence, ki je zgradilo hotel, je namreč postalo lastnik te družbe, največji med njimi je novomeško podjetje Neo dom ladjedelništvo, iz katerega je tudi novi direktor. O tem, kakšen status ima nekdanji lastnik Predenca, podjetje Izolacija Kepic Milana Kepica pa Helena Vokič, vodja trženja v družbi Predence, ni želela govoriti. “O tem nimam nobene informacije,“ je bila kratka.

Tudi občinski dolžnik

Živec naj bi se danes sestal s 16 zaposlenimi, zagristi pa bo moral v še eno kislo jabolko, saj ima družba Predence blokiran račun. Še ta teden naj bi se z Živcem sestal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Predence nam dolguje dobrih 56 tisoč evrov, za to vsoto smo vložili izvršbo in zavarovali občinski denar,“ je dejal župan. Po Stuškovih besedah bi bil za kompleks Drnča najslabši stečaj, o 120-metrskem odseku obvozne ceste, ki jo morajo še zgraditi pa je dejal: “Upam, da bo zgrajena čim prej, z novimi lastniki pa se moramo dogovoriti glede plačila izgradnje.“

V Sokolu kulturni center

Bled. Razpadajoči sokolski dom, star 80 let, oziroma stavba TVD Partizan v neposredni bližini Ledene dvorane naj bi postal prostorno, sodobno kulturno središče, kakršnega na Bledu še ni.

Takšno rešitev si je v svoji diplomski nalogi zamislila 28-letna študentka arhitekture Aleksandra Bobek iz Ljubljane. “Iskala sem lokacijo in ob pomoči mentorja, profesorja Miloša Florjančiča, prišla do blejskega sokolskega doma. Želela sem srečališče za ljudi, prostor za vse vrste kulturnih dejavnosti,” je za Žurnal povedala Bobkova. Kulturno središče bi sestavljali trije objekti, grajeni iz kamna in stekla, v katerih bi bili večja gledališka dvorana in galerija ter prostori za delavnice.

Lastniki so se menjali
“S projektom sem zelo zadovoljna, zanima pa me, kako bi ga sprejeli domačini, kajti predvidela sem rušitev zdajšnje stavbe, ki – čeprav je spomeniško zavarovana – nima vrednejših arhitekturnih elementov,” je pojasnila mlada arhitektka.

…tako pa bi bil videti sodobni kulturni center. (Foto: Renata Škrjanc)

Sokolski dom je večkrat zamenjal lastništvo, njegovi lastniki so bili med drugim Športna unija Slovenije, Casinò Bled in poslovnež Anton Maglica, zdaj pa je v lasti podjetja Sol Adriatic. Kot je dejal Maglica, je omenjeno podjetje občini že ponudilo zamenjavo za to stavbo, vendar dogovora ni bilo, propadla pa je tudi zamisel, da bi vanjo preselili igralnico. “Stavba ni prazna, saj sta v njej hišniško stanovanje in dvorana, ki jo uporabljajo športniki, makadamsko parkirišče pa ima v najemu občina, a zanj ne plačuje najemnine,” je pojasnil.

Županu Janezu Fajfarju se je zdela zamisel o kulturnem centru odlična, vendar občina za odkup doma nima denarja, saj bi zanj po županovih besedah potrebovali vsaj dva milijona evrov.

Riklijeva vila je izvisela

“Zelo sem razočaran! Pričakoval sem, da bodo pomagali z vsaj nekaj tisoč evri, kajti na Bled vozijo vse pomembneže in z Bledom oglašujejo slovenski turizem,” je zavrnitev vloge za denar za obnovo Riklijeve vile včeraj za Žurnal24 komentiral blejski župan Janez Fajfar.

Poudaril je, da je stavba pomemben kulturni spomenik, “vendar naši argumenti za kulturno ministrstvo očitno niso dovolj”, je dodal. Za Marka Omana, lastnika oziroma zakonitega zastopnika Riklijeve vile, je bila zavrnitev njegove pritožbe na zavrnjeno vlogo za 200 tisoč evrov pričakovana. “Niti prvič niti drugič z vlogo nisem bil uspešen in je pristala na rezervni listi. Vendar me to ne bo odvrnilo od tega, da se bom na razpis, ki bo leta 2011, vnovič prijavil,” je pojasnil Oman.

Igralnica v Riklijevi vili?
Septembra bo začel razpadajočo stavbo rušiti; porušil bo stranska zidova in zadnji zid, sprednjega pa bo ohranil in ustrezno zavaroval. Na vprašanje, kdaj se bo lotil gradnje, je dejal, da datuma še ne more napovedati. “Odvisno je tudi od tega, kdaj bom dobil dovoljenje za apartmaje v Podkorenu, kajti zasluženi denar nameravam porabiti za gradnjo na Bledu (stala bo 1,2 milijona evrov, op. p.).” Poleg tega Oman za Riklijevo vilo išče soinvestitorja ali najemnika. Pogovarjal se je že z vodstvom Casinòja Bled, da bi v vilo preselili igralnico, vendar posebnega zanimanja za to po Omanovih besedah niso pokazali.

Puljenje za kupce

Konkurenca. “V Tržiču bomo imeli največ živilskih trgovin v enem kilometru,” ugotavlja bralec Žurnala24. Ob Mercatorjih, Sparu in Eurospinu rasteta še Hofer in Lidl. Postavlja se vprašanje, ali je kupna moč Tržičanov res tako velika, da bodo lahko vse trgovine preživele.

Tržič ne odstopa
Župan Borut Sajovic je ocenil, da Tržič glede števila trgovin z živili ne bo odstopal, je pa opozoril, da je to stvar zasebnih investitorjev. “Občina nima na take investicije nobenega vpliva,” pravi, prepričan, da trgovci v Tržič vstopajo premišljeno. “Kapital ne vlada na pamet,” meni; pravi tudi, da občani večje število različnih živilcev pozdravljajo. “Bolj pestre trgovske ponudbe si želi 65 odstotkov Tržičanov,” sklene.

“Ne rečem, da je problem,” na to pravi bralec iz Tržiča, ki ni želel biti imenovan. Strinja se, da je pestra izbira za ljudi dobrodošla, če bodo konkurenci primerne tudi različne cene blaga. Se pa sprašuje, ali lahko toliko trgovin na kupu sploh zdrži. “Dvomim, da bodo Tržič obiskovali kupci od drugod, kar pomeni, da bodo trgovine odvisne zgolj od kupne moči in nakupovalnih navad Tržičanov,” pojasnjuje.

“To je vojna”
Da trgovci pridejo na že dobro pokrito območje premišljeno, pravi tudi Janez Prašnikar, redni profesor na ekonomski fakulteti. Motiv je lahko izrazito nagajanje konkurenci.

“To je vojna. Če se denimo izve, da gre enemu trgovcu slabo, ga konkurenca napade tam, kjer mu gre dobro,” pojasni za primer. Ne izključuje, da katera od trgovin v Tržiču puljenja za tržni delež ne bo preživela, vendar pa večje škode v tem ne vidi, saj je mogoče halo na komunalno opremljenem zemljišču hitro preurediti za drugo dejavnost.

Letala še kar prizemljena

“Sporno je, da se nam v pogodbi oziroma sporazumu podtikajo še stroški – na leto za več kot 50 tisoč evrov –, ki niso točno določeni in se lahko med letom poljubno spreminjajo, kar pomeni, da ne bomo nikoli vedeli, koliko bomo zares plačali,” je za Žurnal dejal Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba Lesce.

Zaradi nepodpisane pogodbe člani kluba na leškem letališču ne morejo leteti. “Ne moremo niti vzdrževati letalskih licenc niti trenirati in tekmovati. Nismo se mogli udeležiti že štirih mednarodnih tekmovanj, vprašljiva je tudi udeležba na državnem prvenstvu konec julija, s katerega smo se po navadi vračali s kolajnami,” je pojasnil Kolar.

Nesoglasje med aeroklubom in vodstvom letališča je videti nerešljivo, težko razumljivo je tudi dejstvo, da je, kot zatrjuje Kolar, njihova zdajšnja pogodba veljavna, dokler ne podpišejo nove. Ta pa je za klub nesprejemljiva, kajti poleg letne najemnine 12 tisoč evrov bi morali plačevati še za več kot 50 tisoč evrov stroškov. “Zdaj lahko v Lescah leti le peščica pilotov, ki so v dobrih odnosih z direktorjem Pavletom Škoficem,” je dodal Kolar.

Žogica na strani kluba
Neurejeno je tudi lastništvo 17 letal, ki jih je pred leti kupil aeroklub. “Občina ni uredila lastniškega vpisa zanje, zdaj pa nas s tem izsiljuje, da ne moremo leteti,” je poudaril Kolar.

V klubu se sprašujejo, komu so trn v peti, in opozarjajo na prikrite namere po privatizaciji letališča ter na negospodarno poslovanje direktorja, ki naj bi onemogočal turistično letenje. Škofic je pojasnil, da so panoramski leti po novem mogoči le ob predhodni rezervaciji, jadralna letala pa lahko vlečejo samo letala, ki imajo vgrajen vitel za vlečno vrv.

O pogodbi za aeroklub prvi mož letališča pravi, da gre za najugodnejšo različico in da je žogica na strani kluba. “Če ne bomo našli skupnega jezika, bomo zadevo predali v reševanje sodišču. Zdajšnji sporazum pa je zame od 1. januarja neobvezujoč,” je pojasnil Škofic.

Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je na naše vprašanje, ali bo posegel med klub in vodstvo letališča, odgovoril: “Svoje mnenje sem že napisal; naj se sporazumejo. Moja naloga je, da poskrbim za zakonitost, vse drugo pa mora klub doreči z direktorjem letališča.”

Kdo naseda komu?

“Bojimo se, da bo vodstvo stranke znova nasedlo Ruparju in njegovim klientelističnim somišljenikom v Tržiču,” so v anonimnem pismu, naslovljenem na predsednika SDS Janeza Janšo, zapisali “simpatizerji in člani tržiške SDS”.

Pavla Ruparja, ki naj bi znova kandidiral za župana, so obtožili, da je sprivatiziral občinski odbor SDS in se kot predsednik odbora sam izbral za kandidata stranke. V pismu so mu očitali tudi nelojalnost ter omenili možnost njegove kandidature na listi Borisa Popoviča, če ne bo dobil podpore SDS. Kot so dodali, si želijo kandidature ugledne članice Vide Raztresen ali katerega od drugih “moralno pokončnih članov stranke”, zato upajo, da bo stranka Ruparju odrekla podporo. Avtorji pisma so sklenili, da so se za anonimni protest odločili, ker se želijo izogniti šikaniranju.

Ruparja ne skrbi
Kot je za Žurnal24 povedal Rupar, je prepričan, da gre pri očitkih za novo afero, ki jo poskušajo proizvesti njegovi politični konkurenti. Dodal je, da je bil na sestankih deležen polne podpore strankinega odbora, nasprotniki pa naj bi se ga bali. “Zahvaljujem se jim za skrb in jim želim veliko sreče,” je dejal Rupar in pristavil: “Pri kandidaturi bom vztrajal, v takšne afere pa se ne bom vpletal, saj bom kandidiral s svojim programom.”

Tržiški župan Borut Sajovic je Ruparjeve očitke zavrnil: “Pozicija v Tržiču se ne ukvarja z opozicijo, saj z delom SDS dobro sodelujemo.” Dodal je, da so nesoglasja v tržiški SDS znana že iz občinskega sveta in da bi bil svojevrsten precedens, če bi za županskega kandidata imenovali človeka, pravnomočno obsojenega za 43 različnih kaznivih dejanj.

“Lahko potrdim, da v odboru ni nič narobe. Kandidata smo večinsko podprli, zato mislim, da za anonimko stojijo ljudje, ki do njega gojijo določene zamere,” pa je dejala Raztresnova.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Pred volitvami še na sodišče

“To je politična obremenitev tožilstva,” je včeraj na sodišču v Kranju v zagovor povedal Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan in poslanec, ki obtožbo, da je Občino Tržič leta 2003 oškodoval za 2.400 evrov, v celoti zavrača.

Nadaljevanje sojenja bo 13. septembra, čeprav je sodnica sprva predlagala poznejši datum. Rupar je namreč opozoril, da bi bilo to tik pred lokalnimi volitvami, na katerih namerava kandidirati.

“Imeli smo se luštno”
Spomnimo: Rupar naj bi leta 2003 Občini Tržič predložil račun za plačilo bivanja 17- ali 18-članske občinske delegacije v hotelu Elisabeth v pobratenem mestu Sainte-Marie-aux-Mines, čeprav naj bi bivanje plačali Francozi.

Včeraj je povedal, da se spominja, kako je v Franciji sam plačal okoli 1.900 evrov, nekaj denarja je založil Darko Jarc, mož takratne direktorice občinske uprave, nato pa so vsi skupaj nabrali še preostanek, okoli 160 evrov.

To je potrdila tudi Ruparjeva žena Marija Rupar, ki se omenjene gotovine spomni. “Imeli smo se luštno, vse je potekalo v redu,” je povedala Ruparjeva, ki pa se ne spomni, zakaj je denar založil prav Jarc in kaj se je pozneje dogajalo z računom.