Porušite novo dvorano!

Boris Pavšlar, ki se je zaradi gradnje pritožil, je potrdil, da je že na začetku meseca dobil odločbo upravne enote, ki zahteva povrnitev v prvotno stanje. Opozarja pa, da še ni izvršljiva, saj se je na odločbo mogoče pritožiti na ministrstvo za okolje in prostor, nato je možen upravni spor in nato še revizija na vrhovnem sodišču.

Da so že 1. julija izdali odločbo, so potrdili tudi na upravni enoti Kranj. Pojasnjujejo, da so v obnovljenem postopku ugotovili, “da izdano gradbeno dovoljenje ni bilo skladno z vsemi določili zazidalnega načrta”.

Zato so zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnili, prvotno izdano gradbeno dovoljenje pa odpravili. Ker je odpravljeno gradbeno dovoljenje, pa zakon o upravnem postopku določa, da morajo biti odpravljene tudi vse pravne posledice. “Investitor bo zato moral v roku 30 dni od izvršljivosti odločbe vzpostaviti stanje pred izdajo gradbenega dovoljenja, torej zgrajeni objekt odstraniti,” pojasnjujejo na kranjski upravni enoti.

Oglasili se bodo avgusta
Rado Vračko, direktor podjetja Expo biro, ki je zasebni partner v javno-zasebnem partnerstvu, je povedal le, da bodo 2. ali 3. avgusta pripravili novinarsko konferenco in da so se dogovorili, da izjav do takrat ne dajejo. Ali še imajo čas za pritožbo, je odvisno od tega, kdaj so odločbo prejeli. Rok je namreč 15 dni od prejema. Prvotno stanje pa bodo morali, če bo odločba postala izvršljiva, vzpostaviti prav oni.

 Možna ukinitev hokejskega kluba
“Če bodo dvorano porušili, bodo Kranjčani ostali brez drsališča, to pa lahko pomeni tudi ukinitev hokejskega kluba,” je pojasnil poznavalec, ki ni želel biti imenovan. Na vprašanje, ali se na trening ne bi mogli voziti v Ljubljano ali na Jesenice, pa odgovarja, da to ne pride v poštev, saj so drsališča prezasedena.

Preplastitev namesto krpanja

Kranj. Osemdeset tisoč evrov bi po ocenah kranjske mestne uprave stala preplastitev makadamske ceste od študentskega doma do vrtnarije na Zlatem polju. Pobud o ureditvi priljubljene bližnjice med regionalnima cestama mimo vojašnice in proti Naklu je vse več.

Pripravna bližnjica
“Zanima me, zakaj se ta odsek ne asfaltira,” mestno upravo sprašuje občan Kranja, meneč, da tudi pogosto popravljanje lukenj stane, prav tako spomni na veliko prahu. Pojasnjuje, da je sicer pogost uporabnik makadamskega odseka, ker mu olajša dostop s Kokrice do Zlatega polja.

Občina se strinja
“V letošnjem proračunu asfaltiranje ni načrtovano,” odgovarja predstavnica za stike z javnostmi na Mestni občini Kranj Mendi Kokot. “Se pa z občanom strinjamo, da bi bilo treba cesto urediti,” dodaja. Sorazmerno visoke stroške narekuje tudi lastništvo. Cesta namreč ne poteka v celoti po zemljišču, ki je last občine, tako da bi bilo treba urediti tudi odkupe zemljišč, opozarja Kokotova.

Struževo bi rešilo stisko

Z adaptacijo objekta v Struževem bi lahko kranjska mestna uprava zagotovila manjkajoče zmogljivosti v kranjskih vrtcih v naslednjem šolskem letu. V nekdanji trgovini, kjer je zdaj skladišče, je prostora za dva oddelka. Skrbi povzroča zagotovitev finančnih sredstev.

V prid adaptaciji v Struževem govori kar nekaj dejavnikov. Po zadnjih ocenah v vrtcih manjka prostora še za približno 30 kranjskih otrok, kar bi z dvema oddelkoma skorajda pokrili. Hkrati je ta del Kranja z vrtci slabo pokrit, na Zlatem polju in v Struževem ga sploh nimajo, po drugi strani pa je samo v Struževem okrog 50 otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. “Starši trenutno vozijo otroke po celem Kranju,” je opozoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Pleša.

Občina za, vendar …
Adaptacija objekta v Struževem mika tudi občino. “Zdi se realna, pa tudi idealna rešitev,” meni kranjski podžupan Igor Velov. V obnovo se vseeno noče zaleteti. “Ni bila predvidena v proračunu,” pravi in pojasnjuje, da si v času gospodarske krize ne želi nepremišljeno nalagati bremen in zapasti v nelikvidnost. To ne pomeni, da v Kranju od ideje odstopajo.

Kako naprej
Velov je napovedal, da bodo proračun v naslednjih dneh natančno proučili in poskušali zagotoviti denar, vodja oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan pa je ocenil, da bi v primeru hitre odločitve vrtec v Struževem septembra lahko odprl vrata.

Poličani kot žabe

Naklo pri Kranju. “Na Polici nujno potrebujemo prehod za pešce,” je opozorila Tina Ovsenik Lavrič. Vsak dan se spopada s težavami pri prečkanju regionalne ceste Kranj–Podbrezje. Še posebno jo skrbi zaradi otrok.

“Naši otroci sami ne morejo nikamor. Preprosto jih ne upam spustiti čez cesto,” je dejala in dodala, da je njena starejša hči osnovnošolka. “V njenih letih sem sama hodila v šolo peš, zdaj pa tudi starejši ne moremo normalno čez cesto,” je kar vrelo iz nje.

Kot žabice
“Čakaš, da je luknja v prometu, in stečeš,” je opisala hojo čez cesto in opozorila, da se vozniki redko držijo omejitev hitrosti, pešcev pa sploh ne pričakujejo, saj prehoda ni, za nameček pa sta na klancu mimo zaselka dve polni črti. “Prav res skačemo čez cesto kot žabe,” se je strinjala s primerjavo reševanja dvoživk v Hrašah.

Kakih 200 metrov oddaljen prehod na krožišču pod poliškim klancem Lavričevi ne pomaga kaj prida. Pravzaprav se ji zdi povsem neprimerna rešitev, saj pot pelje čez potok, čez zasebni travnik in ob poslovnem objektu čez gredice z rožami. Najbolj smiseln se ji zdi prehod na vrhu poliškega klanca, kjer je nekoč že bil in kjer stoji avtobusna postaja.

“Čakaš na luknjo in stečeš čez,” ob vsakdanji sliki na poliškem klancu pravi Tina Ovsenik Lavrič. (Foto: Iztok Golob)

Kaj pravi občina …
Za pomoč, da bi ga spet dobili, se je obrnila na občino, kjer so jo najprej napotili na Družbo za državne ceste (DDC), konec prešnjega tedna pa je župan Ivan Štular napovedal, da bo od odgovornih zahteval ponoven ogled in ukrepanje. “Nam bodo zamerili, da kršimo zakon, če bomo delali po svoje,” je odgovoril na provokativno vprašanje, zakaj občina prehoda ne izriše kar sama. Strinja se tudi, da bi vzdolž regionalke potrebovali še kakšnega. “Konec koncev prehodi umirjajo promet,” je povedal, v isti sapi pa dodal, da ima cesta tega ranga določena pravila.

… kaj pa država
Na DDC je Lavričeva govorila s strokovno sodelavko Barbaro Klemen, ki naj bi se načelno strinjala, da je prehod potreben, in napovedala ogled položaja. “Kako hitro bo to, ni vedela povedati,” je sklenila Lavričeva. Komentarja DDC nam do petka ni uspelo dobiti.

Širitev ni predvidena

Kranj. Širitev parkirišča pri ledeni dvorani na Zlatem polju letos ni predvidena, vztrajajo pri kranjski mestni upravi, čeprav je obstoječe pogosto premajhno, vozila pa stojijo ob strani lokalne ceste.

Na to je opozoril tudi svetnik Beno Fekonja. Občini je zameril, da po eni strani oglašuje brezplačno drsanje, po drugi pa voznikom piše kazni in spomnil na primer zimskih počitnic.

Medobčinski redarji so ukrepali, ker so vozila ovirala dvosmerni promet, je pojasnil vodja medobčinskih redarjev Slavko Savič, mestna uprava pa voznikom svetuje, naj vozila parkirajo za elektrotransformatorsko postajo. “Parkirišče, ki ga uporabljajo študenti fakultete za organizacijske vede, je po navadi na pol prazno,” ugotavljajo na občini.

Krpanje ni trajna rešitev

Kranj. Letošnja zima večje škode na kranjskih občinskih cestah ni pustila, je presenetil vodja vzdrževanja pri kranjski Komunali Janez Lukan. Vseeno zatrjuje, da bodo v obnovo vložili kar nekaj sredstev. Drugače je na državnih cestah v Kranju. Dobesedno cvetijo, obnova pa je negotova.

Žanjejo sadove
Lukan manjšo škodo na občinskih cestah pripisuje kakovostnim sanacijam v preteklih letih. Za nadaljevanje trenda temeljitega obnavljanja cest bi po njegovih grobih ocenah letos potrebovali milijon in pol evrov. “Pokrpamo lahko hitro, ampak to ni trajna rešitev,” je bil slikovit.

Dejanski obseg sanacij
Do vprašanja, ali bo obseg letošnjega programa sanacije tudi dejansko tako obsežen, je bil Lukan zadržan. Opozoril je, da to znaša polovico letnega proračuna, ki ga imajo na voljo.

Med najbolj kritične in potrebne obnove pa je uvrstil odseke Breg–Mavčiče, Predoslje–Suha, Bobovek–Tatinec–Bela, Bitnje in Puškarna. Še bolj zakrbljen je nad Kidričevo cesto in mostom na obvoznici do Zlatega polja, vendar pa sta oba državna, je opozoril.

Kidričeva se ne omenja
Zanju skrbi Cestno podjetje Kranj, vodja operativnega sektorja Iztok Tonejc pa včeraj ni vedel, ali ju bodo letos obnavljali. “Seznam prioritet sestavlja direkcija za ceste, po pogodbi smo pristojni za opravljanje interventnih del in javljanje stanja,” je dejal.