O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Voglu zmanjkuje moči

Zimska sezona, ki se je na smučišču Vogel končala 5. aprila, je bila slaba. Našteli so za kar 35 odstotkov manj smučarjev kot v lanski sezoni; družba Žičnice Vogel Bohinj pa ima tudi likvidnostne težave.

“Imeli smo 92 smučarskih dni in 66 tisoč smučarjev, kar pomeni likvidnostne težave,” je včeraj za Žurnal24 povedal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj. Poudaril je, da še imajo denar za plače 28 zaposlenim, prej (že 24. aprila) pa so začeli poletno sezono – nihalka vozi vsak dan od 8. do 18. ure. Vendar je bil slab obisk tudi med prvomajskimi prazniki, saj so v soboto in nedeljo našteli po le 200 obiskovalcev.

Čakanje na zakon
Čeprav zaposleni sicer prejemajo plače, pa je povprečje njihovih plač za 25 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Zaradi nižje kupne moči ljudi in slabšega obiska si še bolj želijo posodobiti smučišče, vendar projektov zaradi nerazumno dolgega sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) in državnega lokacijskega načrta (DLN) ne morejo pripraviti.

Načrti v zraku

Postavili bi tri nove žičnice (žičnico Šijo bi podrli in postavili novo z zadnjega Vogla do Šije) in z njimi pridobili 18 kilometrov smučarskih prog, kar bi po prvih ocenah stalo najmanj 20 milijonov evrov. “Priprava projekta za eno žičnico stane okoli 40 tisoč evrov, zato si ne moremo privoščiti, da v razmerah, ko ne vemo, kaj nam prinaša zakonodaja, tratimo denar za nekaj, kar morda sploh ne bomo smeli postaviti. Že deset let čakamo na odgovor, ali se lahko širimo in kakšne nove naprave lahko postavimo, vendar novega zakona o TNP še ni, za DLN pa smo izvedeli, da se sprejema šest let,” je bil razočaran Šumi.

Požagati žičniške naprave?
Zaradi naštetega je negotovo tudi iskanje vlagateljev in kandidiranje za evropski denar, zato se vrtijo v začaranem krogu ali, kot je dejal Šumi, smučišče Vogel umira na obroke. Konkurenca ga je že zdavnaj prehitela, smučarji si želijo sodobnejših naprav, obisk pa je iz leta v leto manjši.

Poleg tega novi zakon o TNP dovoljuje umetno zasneževanje na Voglu, ne pa tudi gradnje površinskih vodnih zbiralnikov. “Še šest let takega životarjenja ne bomo zdržali, zato resnično upam, da bodo ministri in poslanci pospešili postopke ter bomo novi zakon in DLN dobili čim prej. V nasprotnem primeru in če nam zakon ne bo ničesar dovoljeval, resno premišljujemo, da bomo odstranili žičnice in smučišča na Voglu ne bo več, kar pomeni udarec tudi za zimski turizem v Bohinju,” je poudaril prvi mož smučišča.

Zelenica v lasti občine

Občina Tržič je po triletni sodni bitki proti Kompasu MTS postala zemljiško-knjižni lastnik smučišča Zelenica. Konec lanskega leta je v prid občine razsodilo Okrožno sodišče v Kranju, vendar se je Kompas MTS na sodbo pritožil na Višje sodišče v Ljubljani. Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zasneževanje škodljivo vodi

“Najprej je treba določiti, v katero smer se bo Zelenica razvijala – ali se bomo osredotočili na turno smučanje in pohodništvo ter v skladu s tem v domu na Zelenici uredili pohodniški center Gorenjske ali pa se bomo usmerili v intenziven smučarski turizem z umetnim zasneževanjem,” razlaga Jure Meglič, podžupan Občine Tržič. Vendar bo zadnje problematično, saj je poleg smučišča največje občinsko zajetje vodnih virov, ki bi ga lahko umetno zasneževanje onesnažilo.

Dolgoročni razvoj Zelenice
Direktor RTC Zelenica Janez Šmid upa, da bodo zamenjali zastarele sedežnice in uredili nočno smuko. Ker je občina postala lastnik smučišča, ne bodo več imeli težav niti s pridobivanjem gradbenega dovoljenja niti s prijavljanjem na državne ali evropske razpise. Po najboljšem scenariju bo občina že prihodnje leto začela prve investicije, pri tem bo rešitev iskala tudi v javno-zasebnem partnerstvu. “Večinsko breme bo še vedno na občini, vendar je v našem interesu, da se smučarski šport in turizem razvijata tudi dolgoročno,” dodaja Meglič.

“Odločitev lastnika čim prej!”

“Pričakujem, da se bo lastnik hotelov čim prej odločil, ali namerava vlagati, saj gre za elitno destinacijo, če pa se bo odločil za prodajo, bomo z direktoratom za turizem pomagali iskati nove lastnike,” je ob včerajšnjem obisku v Bohinju v sklopu vladnega obiska Gorenjske poudaril gospodarski minister Matej Lahovnik.

Minister se je seznanil s težavami bohinjskega turizma, med katere spadajo tudi propadajoči hoteli ob Bohinjskem jezeru, na kar je javno že večkrat opozoril župan Franc Kramar.

Lastnik obljublja več let
V najslabšem stanju so hoteli Zlatorog, Pod Voglom in Bellevue. Potrebni so takojšnje obnove, ki pa jo lastnik Zmago Pačnik obljublja že več let. “Pačnik je povedal, da ne odstopa od razvojnih načrtov, ministrstvo za gospodarstvo pa naj bi pomagalo poiskati še kakšnega sovlagatelja. Treba je najti investitorja, da Bohinj postane elitna turistična destinacija,” je dejal Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. Pačnika na včerajšnjem srečanju ni bilo. “Povabili smo ga, a je menda nekje na potovanju. Bi bil pa zelo zaželen,” je pojasnil Kramar.

Prvi bo Bellevue
Nekaj obetov, da bodo hotele kljub gospodarski krizi vendarle obnovili, je dal Marko Dolanec, prokurist Alpe Adria turizma, upravljalca bohinjskih hotelov ob jezeru. “Prvi bo na vrsti Bellevue. Zanj se bo začela pripravljati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, upam, da bo to v roku od treh do šestih mesecev, prenovljen pa naj bi bil do začetka zimske sezone 2011,” je povedal Dolanec. Obnova bo stala okoli pet milijonov evrov.

Sledili naj bi obnova Hostla Pod Voglom, zanjo potrebujejo okoli 15 milijonov evrov, in Zlatoroga, za katerega pa še ne vedo, koliko bo prenova stala. “Kdaj bosta prišla na vrsto, še ne morem reči, za Hostel Pod Voglom pa pripravljamo idejno zasnovo,” je dejal Dolanec.

Za občinski lokacijski načrt
Na dejstvo, da je od obnove odvisen razvoj bohinjskega turizma, je vnovič opozoril Kramar: “Hoteli v Bohinju si zaslužijo boljšo in višjo raven, kot je zdaj.” Večjo pozornost pa bi morali nameniti zimskemu turizmu, da bi bili hoteli zasedeni vse leto in ne le poleti. Ob tem je Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, izpostavil predolgo čakanje na državni lokacijski načrt za Vogel, saj nanj čakajo že deset let. “Brez umetnega zasneževanja in novih žičniških naprav razvoja ne bo,” je pojasnil Šumi. Ena od možnosti je, da bi državni načrt spremenili v občinskega, saj bi ga po mnenju udeležencev srečanja dobili hitreje.

Žičničarji niso zadovoljni z obiskom

“V Kranjski Gori smo v letošnji sezoni imeli nekaj več kot 180 tisoč smučarjev, kar je za 12 odstotkov slabši obisk v primerjavi s prejšnjo sezono, ko smo jih imeli nekaj več kot 200 tisoč. Imeli smo tudi manj obratovalnih dni: 104 v primerjavi s 136 lani,” je za Žurnal24 povedala Klavdija Gomboc, vodja marketinga in prodaje RTC žičnic Kranjska Gora.

Žičničarji sezono ocenjujejo kot povprečno z veliko slabega vremena – predvsem ob koncih tedna – in z malo sončnih dni.

Velik izpad so imeli predvsem decembra, ker je v drugi polovici dež odplaknil ves umetni sneg, ki jim ga je uspelo narediti – to pa je povezano z veliko večjimi stroški.

Nova štirisedežnica
Kranjskogorski žičničarji načrtujejo nadaljni razvoj smučišč z gradnjo umetnega zasneževanja na smučiščih v Podkorenu – Podkoren 2 – in gradnjo štirisedežnice Vitranc 2.

“Ali nam bo to uspelo v prihajajoči zimski sezoni ali v naslednji, pa bomo lahko povedali v naslednjih mesecih,” je dodala 
Gombocova.

Smuka še do konca marca

Na smučišču Stari vrh so z letošnjo sezono kljub slabemu vremenu zelo zadovoljni, saj se jim je obisk v primerjavi z lani povečal za deset odstotkov, smuka pa bo možna vsaj še do konca marca – odvisno od vremenskih razmer. “Že od začetka sezone smo imeli dovolj snega, tako da smo tudi proge lahko maksimalno urejali, zato je verjetno tudi obisk večji. Poleg tega smo Ljubljani najbližje smučišče, ki ponuja tako dnevno kot nočno smuko,” meni direktor SCT Stari vrh Matej Demšar.

Težave s turnimi smučarji
“Težave nam povzročajo turni smučarji, ker se vzpenjajo in smučajo po smučišču, medtem ko ga urejamo za nočno smuko. Pri tem ogrožajo delo na smučišču, saj so zelo neprevidni. Zaradi varnosti je smučanje v času, ko naprave ne obratujejo, strogo prepovedano,” pojasnjuje Demšar.

V času obratovanja jih turni smučarji ne motijo, ko pa naprave ne obratujejo, so zaskrbljeni zaradi morebitnih nesreč.

Med smučarji prevladujejo Slovenci, ki prihajajo predvsem iz Gorenjske, Notranjske in Primorske, med počitnicami pa je veliko Hrvatov. Največ obiska je ob koncih tedna in lepem vremenu.