Dirkali bodo za zlato čipko

Železniki. Danes se bo s startom ob 10. uri začela 12. rekreativna kolesarska dirka na Soriško planino za zlato čipko. Proga je dolga 22 kilometrov z 822 metri višinske razlike. Organizatorji opozarjajo, da je zaradi popravila ceste med Podroštom in Sorico trasa na tem delu spremenjena. Startnina za odrasle je 15, za otroke do 15 let pa deset evrov.

Prireditev bo v vsakem vremenu, za vse udeležence pa je obvezna uporaba čelade. Po vrnitvi v dolino – predvidoma ob 13. uri – prirejajo tudi tekmo v spretnostni vožnji po poligonu za ljudi s posebnimi potrebami na parkirnem prostoru pred Restavracijo Lušina. Seveda so tudi tu zmagovalci prav vsi udeleženci. Prijave bodo zbirali od 12:30.

Milijon na poldrugi kilometer

Investicija. Cesta Binkelj–Moškrin, ki vodi do vznožja Križne gore, bo, sodeč po napovedih škofjeloške občinske uprave, dokončana do septembra. Obnova spada v več milijonov evrov vreden projekt oblikovanja prve etape Gorenjske turistično-panoramske ceste po grebenih Škofjeloškega hribovja do Soriške planine, v katerem sodelujejo štiri občine; tudi Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri.

Širitev ceste
“Prva etapa Gorenjske turistično-panoramske ceste predstavlja integralni turistični produkt na območju Škofjeloškega hribovja,” so pomen obnove škofjeloškega odseka Binkelj–Moškrin poudarili pri občinski upravi. Cesto bodo občutno razširili, trasa je že začrtana, prav tako utrjujejo brežine. Predvidena je postavitev javne razsvetljave, pa tudi rekonstrukcija mostu ob vznožju in nova razgledna točka na Križni gori. Vrednost obnove kilometer in pol ceste presega milijon evrov, občina pa je dobro polovico pridobila iz evropskih nepovratnih sredstev.

Cesta Binkelj–Moškrin je skrajno desno nad Škofjo Loko in na začetku loškega dela panoramske ceste. (Foto: Zurnal24)

Ni edina
Na prvi etapi Gorenjske panoramske ceste naj bi v štirih različnih občinah do konca leta sicer razširili in obnovili več kot sedem kilometrov cest. Ob Križni gori je predvidena še ena nova panoramska točka nad Občino Žiri, prav tako še en most na odseku Zgaga–Davča–Razpet.

Od Loke do Soriške
Obnova. 3,2 milijona evrov znaša skupna ocenjena vrednosti obnove funkcionalno neustreznih delov prve etape Gorenjske panoramske ceste, katere del je tudi cesta Binkelj–Moškrin do vznožja Križne gore. Prva etapa Gorenjske panoramske ceste od Škofje Loke do Soriške planine bo dolga 88.185 kilometrov.

Denar za dražgoško “sramoto” je

“Še vedno želim, da bi država dala več kot polovico denarja, zato je zdajšnji dogovor kompromis. Zadovoljen sem, da se bo obnova začela, kajti spomenik je v zelo slabem stanju,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mihael Prevc, župan Občine Železniki.

Na spomeniku državnega pomena in enem od osrednjih spomenikov narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji je po dobrih 30 letih nujna sanacija betona in železnih elementov, treba je urediti odvodnjavanje ter obnoviti in zaščititi mozaik Iveta Šubica. Občina Železniki, ki je lastnica spomenika, bo za obnovo – ta bo stala 180 tisoč evrov – zagotovila polovico denarja, preostalo polovico pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in kulturno ministrstvo. „V 14 dneh bomo podpisali tripartitno pogodbo, sledila bo objava razpisa za izvajalca, obnovo pa bi začeli predvidoma avgusta ali septembra. Dela bodo obsežna in zahtevna, končana naj bi bila spomladi prihodnje leto,“ je pojasnil župan.

Kulturni tolar za spomenik
Na kulturnem ministrstvu so povedali, da je dražgoški spomenik na seznamu 12 državnih spomenikov, za katere je državni zbor leta 2008 odobril denar iz tako imenovanega kulturnega tolarja, za spomenik pa je predvidenih 62.594 evrov. “Na razpisu za letošnje leto je Občina Železniki prejela vsa zaprošena sredstva – okoli 26 tisoč evrov – preostalo bo dobila leta 2011,“ so pojasnili. MDDSZ, ki redno skrbi za vzdrževanje grobnice v sklopu tega spomenika, pa bo za obnovo namenilo dobrih 28 tisoč evrov. “Na MDDSZ smo imeli v preteklih petih letih vsako leto rezervirana sredstva za sofinanciranje del za obnovo spomenika v Dražgošah, vendar jih nismo mogli porabiti, ker nosilec tega projekta Občina Železniki in ministrstvo za kulturo, v katerega pristojnost spada spomenik, nista sklenila ustreznega dogovora,“ so poudarili na MDDSZ.

Turizem bo del Razvojne agencije Sora

Lokalna turistična organizacija (LTO) Blegoš se bo do julija reorganizirala in se integrirala z Razvojno agencijo Sora (RAS). Pobudnica tega predloga je Občina Škofja Loka, ki je tudi ustanoviteljica LTO, sklep o reorganizaciji pa so že sprejeli v Občini Železniki. Občinski sveti občin Škofja Loka, Žiri in Gorenja vas – Poljane bodo o tem odločali v kratkem.

LTO bo ohranila avtonomijo
“Izvajanje dejavnosti pospeševanja turizma je bilo treba organizirati učinkoviteje in bolj ekonomično ter pravnoformalno jasno, kar je mogoče in smotrno izvesti samo v sklopu RAS, kjer bosta zaradi njihovih bogatih izkušenj predvsem na področju vodenja evropskih, regionalnih in nacionalnih projektov možni obogatitev in nadgradnja delovanja določenih programov,” so zapisali na Občini Škofja Loka. LTO bo postala del RAS, obenem pa bo ohranila svojo avtonomijo; ukinila se bo le njena pravnoorganizacijska oblika. Na RAS se bodo prenesle tudi vse pogodbe in projekti LTO, prevzela pa bo tudi vse tri delavke LTO.

Kako iz rdečih številk?

Javni zavod Ratitovec se je znašel v rdečih številkah, lani je namreč ustvaril dobrih 50 tisoč evrov izgube. Občina Železniki, ki je ustanoviteljica zavoda, je direktorici Magdaleni Rejec dala eno leto časa, da stanje izboljša. Če se to ne bo zgodilo, bo sledila reorganizacija, v najslabšem primeru pa celo ukinitev zavoda.

Največ izgube prinese bazen
“Lansko leto, ko je bila pridelana ta izguba, je bilo za delovanje zavoda zelo neugodno, predvsem ker sta bila zaradi prenove zaprta bazen in lokal ob njem. Poleg tega se je tudi v Železnikih poznala recesija, saj je bil obisk bazena manjši kot v prejšnjih letih,” pravi župan Mihael Prevc.

Zavodu bo pri izhodu iz krize pomagala tudi občina – vsaj delno bo pokrila stroške, ki nastajajo pri vzdrževanju bazena. Največ izgube mu namreč prinese prav star in energetsko potraten bazen. Župan upa, da bodo tako z zavodom dosegli pozitivno ničlo, Rejčeva pa bo morala vsake tri mesece poročati o uspešnosti poslovanja zavoda, zvišati pa nameravajo tudi cene vstopnic za bazen.

Športni park reševal zavod?
Poleg športne dvorane se gradi športni park Dašnica, ki bo po Prevčevem mnenju pripomogel k boljšemu poslovanju zavoda. Park bo imel igrišče za odbojko na mivki, košarkarsko in rokometno igrišče, malo nogometno igrišče z umetno travo z možnostjo ureditve ledene plošče pozimi ter atletsko stezo, v sklopu parka pa urejajo tudi veliko otroško igrišče. “Kar lahko občina naredi, je, da zavodu ponudi dodatne možnosti ponujanja uslug uporabnikom,” dodaja župan.

Pahor ni odgnal strahu

Državni prostorski načrt, ki naj bi zagotovil trajno poplavno varnost, bo krajanom najverjetneje prvič predstavljen junija, je ob včerajšnjem obisku Železnikov obljubil predsednik vlade Borut Pahor. Napovedal je tudi, da bo cesta v Davčo obnovljena hitreje, kot to trenutno predvidevajo načrti.

Trajna rešitev
Ljudi je tri leta po katastrofalnih poplavah še vedno strah, da se bodo ponovile, je pomen trajne poplavne varnosti poudaril župan Železnikov Mihael Prevc, Pahorju pa izrazil oceno, da priprava načrta poteka prepočasi.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je odgovoril, da načrt ni več tako daleč, kot se zdi, in da bi bil lahko sprejet najpozneje v enem letu. “Ne vidim večjih problemov, če ne bo zamud zaradi nepredvidenih želja,” je dejal.

Kaj pa Davča
Cesta v Davčo je sicer ena od dveh najpomembnejših prioritet obnove, se strinjata tako občina kot država. Po treh letih je od osmih obnovljen le en kilometer, po zdajšnjem načrtu pa bo devet milijonov evrov, kolikor jih še potrebujejo, zagotovljenih postopoma do leta 2015. “Nam se to zdi predolgo,” je bil v pogovoru s Pahorjem odkrit Prevc. Pahor se je strinjal z njim iz dveh razlogov.

Varnost in turizem
Ključno se mu zdi čim prej zagotoviti varnost udeležencev v prometu, pa tudi primerno povezavo centralne Slovenije s smučiščem v Cerknem.

V kolikšni meri bi lahko pospešil obnovo ceste v Davčo, Pahor včeraj ni dejal, je pa napovedal, da se bo čez eno leto v Železnike vrnil in pred domačini položil račune.

26-letnik se za življenje še bori

Kot smo že poročali, je včeraj nekaj minut pred 18. uro pri naselju Kovor na Gorenjskem prišlo do čelnega trčenja med BMW-jem in cliom. Voznik prvega, 40-letni Tržičan, je poškodbam podlegel na kraju nesreče, medtem ko so 26-letnika s policijskim helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center.

Primarij Jošt je za Žurnal24 zjutraj povedal, da je 26-letnik trenutno na intenzivni negi, njegovo stanje je še vedno zelo resno. “Bil je zelo prizadet. Operirali smo mu pretrgano aorto ter oskrbeli grdi zlom leve stegnenice in odprt zlom desne goleni.” Za življenje se še bori.

Kriv voznik v cliu
Na Policijski upravi Kranj so nam danes pojasnili, da se je prometna nesreča zgodila zaradi nepravilne strani vožnje voznika v cliu, torej hudo poškodovanega 26-letnika. Že včeraj pa so nam priče nesreče povedale, da je svoje dodala tudi v času nesreče zelo spolzka cesta med Podtaborom in Tržičem.

Nesreča tudi pri Praprotnem
Do hude nesreče je na območju Policijske uprave Kranj prišlo tudi na cesti Škofja Loka–Železniki.

34-letna voznica iz Medvod je vozila po regionalni cesti proti Železnikom. Pred naseljem Praprotno je v desnem ovinku zapeljala na nasprotni pas in čelno trčila v 38-letnega voznika. Vanju je nato trčil še 32-letni voznik.

38-letnega voznika iz okolice Železnikov so ukleščenega iz vozila rešili gasilci, utrpel je hude telesne poškodbe. Huje se je poškodovala tudi voznica, tretji udeleženec, prav tako iz okolice Železnikov, pa je bil lažje telesno poškodovan.

Reševalci so vse poškodovane odpeljali v ljubljanski klinični center. Zoper povzročiteljico nesreče bodo policisti podali kazensko ovadbo.

Bojazen, ki ni votla

Obnova. Na strugah v Železnikih so v treh letih po katastrofalnih poplavah naredili premalo, je v pismu zapisala bralka in ošvrknila občinsko upravo. Župan Mihael Prevc se z oceno ne strinja.

Kritika in pohvala
“Kljub denarni pomoči, ki jo je občina dobila, struge ostajajo iste,” piše bralka. Prevc odgovarja, da občina z urejanjem vodototkov sicer nima nič – za struge skrbita agencija za okolje in Vodnogospodarsko podjetje Kranj –, je pa njuno delo pohvalil.

Naredili so veliko
“Če bi bila pred poplavami narejena vsaj četrtina tega, kar je bilo po njih, bi bila škoda bistveno manjša,” ocenjuje. Podobno meni vodja oddelka območja zgornje Save na agenciji za okolje Urban Ilc. Opozarja, da je bilo v sanacijo strug sicer vloženega že veliko denarja in da so sredstva omejena, zato delajo po prioritetah. Dodaja, da vsa letos predvidena dela še niso končana.

Strah še prisoten
Bralka je v pismu izrazila strah predvsem pred morebitno naslednjo povodnjijo. Prevc se negotovosti v mestu zaveda. “Železniki še nikoli niso bili tako lepi kot zdaj, ampak ljudi je upravičeno strah, če bi spet prišel tak val,” pravi in priznava, da bi si tudi sam želel, da bi določene stvari hitreje tekle. Zaradi pomanjkanja denarja se denimo za dve leti podaljšuje obnova infrastrukture, še precej bolj kritična pa se mu zdi počasna priprava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje večje poplavne varnosti Železnikov.

Zaščita od zgoraj
“Glede večje pretočnosti se ne da v mestu narediti nič. Nad Železniki je nujna pregrada, da bo voda skozi ozki del tekla bolj nadzorovano,” pomen dokumenta pojasnjuje Prevc. Da bi spodbudil pripravo, je na obisk v Železnike povabil predsednika vlade Boruta Pahorja, ki naj bi obisk že potrdil, Železnike pa bo po nekaterih neuradnih informacijah obiskal sredi maja. Potrdila iz njegovega kabineta včeraj sicer nismo prejeli.

Ideje so, rešitve ni

Stroški vzdrževanja plavalnega bazena so postali večji kot prihodki, zato Občina Železniki skupaj z upravljalcem Javnim zavodom Ratitovec in lastnikom Krajevno skupnostjo Železniki išče rešitev za nastali položaj. Bazen namreč na leto prinese okoli 50 tisoč evrov izgube.

“V bazen bo v naslednjih letih treba vložiti kar precej denarja. Ena rešitev je, da se njegove celovite obnove loti občina, druga pa, da bi našli zasebnega partnerja, ki bi se lotil obnove ter bazen nadgradil z manjšim hotelom in restavracijo,” je povedal župan Mihael Prevc.

Nagibajo se predvsem k drugi možnosti, saj bo občina obnovo zelo težko financirala. Čakata jo namreč zahtevna obnova šol in gradnja prizidka k vrtcu, zato bodo imele v prihodnjih letih prednost te investicije. Občina bo opravljala le nujna vzdrževalna dela, da bo bazen lahko obratoval.

Natečaj za prenovo bazena
Decembra so razpisali natečaj za idejno rešitev prenove dotrajanega in energetsko potratnega plavalnega bazena. “S tem natečajem smo dobili ideje, kako bi bazen lahko preuredili, ne glede na to, kdo se bo prenove lotil. Ideje so, a žal rešitve še ni,” pojasnjuje župan. Nujno potreben je otroški bazen, 34 let star objekt pa bo treba preurediti tako, da bo energetsko bistveno manj potraten.

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.