Povezani Gorenjci

“Ne bo šlo čez noč,” je direktor jeseniške bolnišnice Igor Horvat komentiral napoved ministra za zdravje Dorijana Marušiča o povezovanju gorenjskih bolnišnic. Po mnenju ministra, ki je v sklopu včerajšnjega obiska vlade tudi obiskal jeseniško bolnišnico, je sekundarno zdravstvo v regiji preveč razpršeno. Majhne bolnišnice pa bodo po njegovem v prihodnje težko ohranile visoko raven zdravstvene oskrbe.

Kot je dodal Horvat, na Gorenjskem pravega povezovanja pravzaprav ni: “Vse tri bolnišnice na Gorenjskem skupaj so velikosti celjske. Glede na krizo, ki jo močno občutimo, je treba potenciale v združevanju poiskati. Tako na upravnem področju kot strokovnem – predvsem pri dežurstvih na posameznih oddelkih.”

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

Periferija je za mazohiste

V bohinjskem zdravstvenem domu ena zdravnica skrbi za paciente, vodi zdravstveni dom, oskrbuje stanovalce doma starostnikov v Srednji vasi in dežura v blejski ambulati nujne medicinske pomoči, ki pokriva tudi bohinjsko občino.

Zdravnica Selma Brence Černezel, specialistka družinske medicine in vodja Zdravstvenega doma (ZD) Bohinj, ne sme zboleti, prav tako ne njena otroka, kajti takrat bi nastopile izredne razmere. Je edina stalna zdravnica v tem ZD in oskrbuje dobrih pet tisoč občanov, v poletni sezoni pa je to število še dvakrat večje. V Bohinju potrebujejo vsaj tri splošne zdravnike, od začetka februarja pa imajo le enega. “Zdravnica Urška Vogelnik je odšla na šestmesečno kroženje, ki mu bo sledil specialistični izpit. Kaj bo potem, bomo videli. Ena specializantka bo maja sicer začela delo v ambulanti, vendar bo prve mesece morala delati z mentorjem, kar pomeni, da bo delala v isti izmeni kot jaz. Dežurstva ob koncih tedna pa pokrivamo z zunanjimi zdravniki,” je za Žurnal pojasnila Brence Černezelova.

Podeželskim boljše plače
V nezavidljivem položaju so se znašli tudi v blejskem zdravstvenem domu, kjer s 1. majem zdravnik Gorazd Žinko odhaja v Ljubljano, za vse občane blejske in gorjanske občine pa bosta skrbela le zdravnika Bernarda Ferjan in Leopold Zonik, ki je tudi direktor tega ZD. “Nenadna odpoved zdravnika Žinka nas je presenetila in smo se znašli v groznem položaju. Trenutno ne vem, kje bomo dobili novega. Pomagali si bomo s specializantom, ki pa še ne sme samostojno delati,” je pojasnil Zonik, ki tako kot Brence Černezelova meni, da država in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne bi smela izenačevati zdravnikov v mestih s tistimi na podeželju, ki so prepuščeni sami sebi in čezmerno obremenjeni, in jih enako nagrajevati. “Zdravniško delo na periferiji bi moralo biti bolje plačano, tako bi morda dobili še kakšnega zdravnika, v zdajšnjem sistemu pa tja noče nihče. Če država in zavarovalnica ne bosta ukrepali, bo podeželje ostalo brez zdravnikov,” je poudarila Brence Černezelova, ki v Bohinju dela šesto leto in ne ve, kako dolgo bo zdajšnje obremenitve še zdržala.