Z garažama do 700 novih mest

Kranj. Projekt garažne hiše pod Slovenskim trgom ne zamuja. To zatrjuje Urban Lebar, direktor podjetja Kranjska parkirišča, čeprav začetka del še noče napovedati. Čaka še na zadnje dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Čakajo na soglasje
Na robu starega mestnega jedra naj bi zrasli dve garaži. Ob tej na Slovenskem trgu še tista na Hujah – skupno 700 parkirnih prostorov. Garažna hiša pod Slovenskim trgom čaka na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je trenutno stanje projekta pojasnil Urban Lebar, direktor Kranjskih parkirišč. Soglasje je sicer zadnji pogoj za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Usklajevanja z ZVKDS še potekajo, v četrtek so se denimo dogovorjali o podobi Slovenskega trga. Manjka tudi še restavratorski načrt hrambe in zaščite spomenikov v času del. Neuradno naj ZVKDS glede načrtov ne bi imel bistvenih pomislekov.

Lebar začetka del in odprtja garažne hiše na Slovenskem trgu vseeno ni želel napovedovati, se pa strinja, da bi bilo najbolj smiselno graditi zdaj, ko je okrog Slovenskega trga že tako več gradbišč. “Ne morem izražati nobenih pričakovanj, ker je to vezano na postopke, na katere ne moremo vplivati. 
Jasno je, da obeh garažnih hiš prihodnje leto, kot so prvotno načrtovali, ne bo. Garažne hiše Huje po pogodbi ne bodo gradili prej kot leto in pol po odprtju te na Slovenskem trgu,” pravi.

Sta sploh smiselni?
Medtem se pojavljajo tudi pomisleki. “Je garažna hiša Huje sploh še potrebna?” kranjsko mestno upravo na občinskem spletnem portalu KrPovej! sprašuje obiskovalec in spomni, da je parkirišče pri trgovski šoli bolj kot ne prazno. Podobno velja tudi za tisto na Likozarjevi ulici.

Eden od Kranjčanov pa ugotavlja, da se je časovno omejeno brezplačno parkiranje tako dobro prijelo, da je mogoče na vhodu v mesto vedno dobiti prosto mesto, po drugi strani pa se zaveda, da bo potreba po parkiriščih na robu mesta verjetno narasla, saj se bo v Globusu odprla nova knjižnica.

Ključne so ambicije
Da je treba pri vprašanju smiselnosti gradnje obeh garaž upoštevati pričakovanja in ne trenutno stanje, sicer meni direktor mestne uprave Aleš Sladojevič. “Ambicije so, da bi bil obisk mestnega jedra čim večji,” spomni. Drug pomemben cilj, zaradi katerega sta garaži po njegovem smiselni, je umik mirujočega prometa iz mestnega jedra.

Spomeniki v novih oblačilih

Obnova. Skoraj tri leta po uničujočih poplavah kulturni spomeniki v Kropi končno dobivajo lepšo podobo.

Trenutno končujejo obnovo pete hiše in restavrirajo eno od znamenj, skupaj pa morajo obnoviti 18 kulturnih spomenikov, med njimi 15 stanovanjskih hiš, vigenjc Vice, Slovensko peč in spomenik NOB, ter dve znamenji.

Obnova bi morala biti končana do konca junija, vendar so dela zahtevnejša, kot so pričakovali, poleg tega morajo nekatere materiale pridobiti iz tujine. Stala bo 242 tisoč evrov, denar je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, za nadzor skrbi Restavratorski center RS, obnovo pa spremljajo tudi strokovnjaki s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije.

ZVKD prisluhnil Kroparjem
“Na obnovo smo Kroparji dolgo čakali, zato smo zadovoljni, da končno postaja lepša. Čeprav poteka počasneje, kot je bilo predvideno, verjamemo, da bodo dela kmalu končana. Na hišah obnavljajo fasade ter ponekod okna in vrata, zadovoljni pa smo tudi, da za strokovno obnovo skrbi konservatorka Saša Roškar ter da je stekel dialog z domačini in lastniki spomenikov,” je za Žurnal24 povedala Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa in lastnica ene od že obnovljenih stanovanjskih hiš.

Kroparji si želijo, da bi se našel denar tudi za gradnjo kamnitega Koruznega mostu, ki bi nadomestil začasnega lesenega. “Kako poplavno varna je Kropa in kako kakovostni so jezovi za umirjanje Kroparice, pa se bo šele pokazalo,” je dodala Kavčičeva.

Gradili bi mestni hotel

V samem centru Kranja se obeta nov hotel. Stal naj bi v Prešernovi ulici, kjer naj bi investitor preuredil stavbo nekdanje banke.

“Naša namera o gradnji hotela v Kranju drži,” je povedal Jacob Shpigel, direktor podjetja Bela vinoteka, in dodal, da načrtujejo preureditev obstoječe stavbe v 20 apartmajev, pozneje pa še zidavo povsem novega butičnega hotela s 30 sobami.

Izvrstno izhodišče
“Za Kranj smo se odločili zaradi bližine Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, smučišča Krvavec in Bleda,” je naštel Shpigel, ki meni, da je Kranj izvrstno izhodišče za izlete po vsej Sloveniji, všeč pa mu je tudi staro mestno jedro. “Imamo povezave s tujimi turističnimi operaterji, ki bi zagotavljali dovolj turistov skozi celo leto,” je napovedal.

Začeli bi takoj, če …
“Hotel bi lahko začeli uresničevati takoj, če bi nam to dopuščali prostorski načrti Mestne občine Kranj,” je razkril Shpigel in dodal: “Ko bo gradnja dovoljena, bo končana hitro.” Prepričan je, da bi novi mestni hotel s svojimi gosti popestril obisk ne samo Kranja, temveč tudi regije.

Najmanj leto in pol
Da predvidene spremembe na objektu po obstoječih prostorskih dokumentih za mestno jedro niso mogoče, je opozoril tudi kranjski podžupan Stane Štraus.

Povedal je, da imajo v mestnem jedru še veliko pobud, do katerih se želijo v prostorskih dokumentih opredeliti usklajeni, tako z lokalno skupnostjo kot tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Predvideva, da spremembe prej kot v letu in pol ne bodo sprejete.

“Letos res začnem”

“Danes bom oddal pritožbo oziroma nestrinjanje z odločbo ministrstva, saj menim, da je bila moja vloga neupravičeno zavrnjena,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile.

Na razpisu kulturnega ministrstva, na katerega je prispelo 210 vlog, je bila njegova vloga zavrnjena tudi v drugem poskusu, saj je zbrala le 12 točk od 15, kolikor bi jih najmanj morala.

Pri merilih o pomembnosti spomenika in povezanosti z drugimi razvojnimi projekti je prejela nič točk.

“Nad tem sem resnično začuden, kajti ne razumem, zakaj se, če je vila nepomembna, javnost tako zelo zanima zanjo in zgraža. Zavrnjena ni bila le vloga za gradbena, temveč tudi za restavratorska dela,” je poudaril Oman.

Ministrstvo ni reklo zadnje
Za obnovo Riklijeve vile, ki bo stala 1,2 milijona evrov, ima rezerviranega pol milijona evrov.

“Zagotavljam vam, da bom vilo obnovil. Če dobim državni denar, v enem letu, sicer pa v več fazah: letos bom porušil zadnji del hiše in streho, sprednjo steno pa pustil, in zagotovil varnost stavbe. Deset let sem si prizadeval pridobiti vse papirje, zato bi bilo povsem nelogično, da načrtovanega ne bi uresničil,” je pojasnil.

Jutri se bo sestal z blejskim županom Janezom Fajfarjem, da dorečeta, kdaj bi – zaradi turistične sezone – lahko začel gradnjo.

Na kulturnem ministrstvu pa smo včeraj izvedeli, da Oman vlogi ni priložil dokazil, da namerava vilo vključiti v turistične projekte.

Strokovna komisija zato dopušča možnost, da bi njegova vloga ob predložitvi dokazil lahko dobila dodatne točke, potrebujejo pa še mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

“Pred tem komisija ne more zavzeti dokončnega mnenja,” so zapisali v svojem odgovoru, kar pomeni, da bodo vlogo za Vilo Rikli še obravnavali.

Kip v obnovo in začasno pod ključ

V noči na soboto prevrnjen kip kraljične ob vodnjaku Janeza Nepomuka v Kranju bodo po pričakovanju obnovili. Plačala bo občina, pravi Milan Sagadin z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bo poskrbel za obnovo; mestni upravi bo tudi predlagal, naj mu kip zaupa v varstvo, dokler južni del vrta gradu Khislstein ne bo pripravljen na preselitev celotnega vodnjaka.

Uprava za zdaj ne razmišlja, da bi zaradi vandalizma selitev pospešila. ˝To se bo urejalo v sklopu druge faze obnove ulic mestnega jedra,˝ je včeraj dopoldne dejal direktor mestne uprave Aleš Sladojevič. Kdaj točno bi lahko selitev potekala, ni upal napovedati.

Ne čutijo se odgovorne
Poškodovanje kipa mnogi povezujejo s Tednom mladih, vendar pa je vodja organizacije Jože Bizovičar iz Kluba študentov Kranj opozoril, da v mestu v petek po 20. uri ni bilo nobene prireditve, pač pa na Slovenskem trgu.

˝Ne čutimo se odgovorne,˝ je dejal in pojasnil, da bi morali po taki logiki odgovarjati za dogajanje po vsem 
Kranju.

Seznam daljši za šest objektov

Kropa. Predstavniki kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so Kroparjem predstavili načrt obnove objektov kulturne dediščine, ki so bili poškodovani v poplavah pred skoraj tremi leti.

Kroparji so večkrat javno opozorili na po njihovem mnenju prepočasno obnovo, razjezil pa jih je tudi začetek del, saj o njem niso bili obveščeni, o čemer smo v Žurnalu24 pred časom že pisali. Miloš Ekar, vodja omenjene enote zavoda, je dejal, da zavod ni pozabil na Kropo, gre pa za strokovno zahteven projekt. Poudaril je, da si brez sodelovanja z lastniki in uporabniki na dolgi rok ne morejo obetati uspehov.

Na 18 objektih bodo obnovili fasade, okna in vrata, šest objektov pa so na seznam uvrstili naknadno. Zanje morajo opraviti še sondiranje, okoljsko ministrstvo pa bo odločilo, ali jih bodo uvrstili na seznam objektov kulturne dediščine, ki bodo obnovljeni z denarjem, namenjenim sanaciji po poplavah. Kroparska cerkev in trije objekti pa so v tako slabem stanju, da bo najprej potrebna gradbena sanacija, šele potem se bodo lahko lotili obnove fasad in stavbnega pohištva.

Za strokovno obravnavo obnove kulturnih spomenikov v Kropi pa bo po novem skrbela konservatorka Saša Roškar.

“Vila je test za vlado!”

V naslednjih dneh Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile, pričakuje odgovor kulturnega ministrstva na to, ali bo dobil denar za obnovo razpadajoče vile ob Blejskem jezeru.

V začetku februarja se je že drugič prijavil na razpis, in sicer za 200 tisoč evrov za gradbena in sto tisoč evrov za restavratorska dela. “Na razpisu pred tremi leti je moja vloga pristala na okoli 90. mestu, na rezervnem seznamu, čeprav sem izpolnjeval razpisne pogoje.

Nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti je celo izjavil, da dokler bom lastnik vile, ne bom zanjo od ministrstva dobil niti evra,” je pred dnevi za Žurnal povedal Mark Oman.

Če denarja tudi tokrat ne bo dobil, Riklijeva vila (pravzaprav ne gre za vilo, pač pa za enega od Riklijevih zdraviliških objektov, Riklijevi vili sta bili Mon Repos in Mon Plaisure, op. p.) tudi po 18 letih, odkar jo je kupil njegov oče Nicholas Oman, še ne bo dočakala obnove.

Objekt na izjemni lokaciji je ena od očitnejših blejskih sramot. Oman bo, če mu ne bo uspelo v drugem poskusu, poskusil še tretjič. “Sam lahko zagotovim polovico od enega milijona evrov, kolikor bo stala prenova, ki bi jo končal v enem letu in pol,” je pojasnil Mark Oman in dodal: “Me je pa oče resno opozoril, da na koncu ne bom dobil ničesar.”

Država naj sprejme zakon
Na kulturnem ministrstvu so pojasnili, da bodo rezultati razpisa objavljeni predvidoma do 15. maja. “V interesu ministrstva je obnova vseh ogroženih kulturnih spomenikov, vendar je to mogoče izvesti le skozi javne razpise v sklopu vsakokratnih razpoložljivih sredstev,” so zapisali.

Oman o prodaji Riklijeve vile ne premišljuje. “V njej nameravam urediti eno restavracijo zaprtega in eno odprtega tipa ter prostor za seminarje in stanovanje zase. O ureditvi nočnega kluba pa se še nisem odločil,” je dejal.

Zavlačevanje z obnovo jezi blejskega župana Janeza Fajfarja. “Kot sem obveščen, je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pri svojih zahtevah zelo popustil, saj mora Oman restavrirati le sprednjo fasado, vse drugo pa lahko poruši. Zato ne vidim nobene ovire za začetek obnove,” je poudaril župan, ki upa, da bodo v Sloveniji sprejeli zakon, ki bo omogočil, da bodo “lahko pri takih podrtijah, ki so pomembni kulturni spomeniki, ali razlastili lastnika ali pa mu zaračunali”.

Sramoti so šteti dnevi

Nekdanji hotel Jelen sodeč po predvidevanjih kranjske upravne enote (UE) ta mesec še ne bo pridobil gradbenega dovoljenja.

Pričakovanje, da bo do konca meseca prižgana zelena luč za rušenje kranjske sramote, sta konec prejšnjega tedna izrazila tako mestna uprava kot investitor predvidenega stanovanjsko-poslovnega kompleksa, podjetje Elektroservisi.

Manjkajo soglasja
Na UE opozarjajo, da investitor še odpravlja zadnje vsebinske pomanjkljivosti. “Manjkajo vsa soglasja o pravici poseganja v sosednja zemljišča (sidra, injektiranje, komunalni vodi),” pojasnjujejo. Če investitor ne bo predložil vseh soglasij strank v postopku, bo treba po vsej verjetnosti razpisati tudi ustno obravnavo, dodajajo in predvidevajo, da bi to utegnilo postopke še podaljšati. Kdaj bi lahko gradbeno dovoljenje izdali, zato niso želeli ugibati, so pa zagotovili, da zadevo rešujejo prioritetno.

“Naša želja je, da začnemo graditi čim prej,” pravi vodja projekta pri podjetju Elektroservisi Brane Ribič, hkrati pa opozarja, da bodo morali po pridobitvi gradbenega dovoljenja počakati še na arheološka izkopavanja. Medtem bodo izbrali izvajalca del.

Kriza jih skrbi
Ob ugodnem razvoju dogodkov bi lahko kompleks končali že prihodnje leto, verjetneje pa v prvi polovici leta 2012, pravi Ribič. Kaj pa morebiten vpliv gospodarske krize? “Seveda nas skrbi. Sledimo trendom in trgu ter upamo, da ne bomo delali z izgubo,” pravi. Kakšnih zapletov zaradi dobrega sodelovanja s kranjsko mestno upravo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne pričakuje.

“Zanemarjen predel na samem vhodu v mesto je bil dolga leta kranjska sramota, zato nas veseli, da ga bodo začeli urejati,” občinski interes in podporo pojasnjuje podžupan Stane Štraus.

Postavili, domačinov nič vprašali

“To ni noben odnos okoljskega ministrstva in izvajalca del! Seveda smo zadovoljni, da se je obnova začela, vendar način ni pravi,” je v petek za Žurnal24 ogorčena dejala Metka Kavčič, lastnica ene od hiš, ki so predvidene za obnovo.

Delavci so s postavitvijo gradbenih odrov okrog hiš razjezili Kroparje, ki o začetku del, kot pravijo, sploh niso bili obveščeni. Prav tako zanj ni vedel predsednik krajevne skupnosti Ciril Kozjek.

“O začetku del me ni nihče obvestil. Veseli smo, da so začeli, način, kako država to počne, pa je nesprejemljiv!” je poudaril. S kritiko ni varčeval niti Kropar Janez Petrač.

“Hvala bogu, da se te hiše obnovijo, vendar je treba ljudem povedati, kako se bo to počelo in koliko časa bo trajala obnova. Lastnikov hiš ni nihče obvestil. Nič! In zdaj, ko so se dela začela, je verjetno težko še kaj narediti,” je dejal.

Zatajila komunikacija
Kavčičeva je opozorila na dejstvo, da je zatajila komunikacija. “To ni prvič in v Kropi smo že vajeni ignorance različnih institucij. Med ministrstvom in lastniki ni komunikacije!” je pojasnila.

Z začetkom obnove niso bili seznanjeni niti na Občini Radovljica, kar je potrdil Rado Pintar, vodja občinskega oddelka za infrastrukturo, ki pa dogajanja v Kropi ni želel komentirati. “Tega ne komentiram, ker to ni naš projekt, pač pa državni, res pa je, da nismo vedeli, da se bo začel.”

Lastniki obveščeni lani
Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da se je začelo sondiranje, ki ga bo izvedel pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zaradi česar so začeli nameščati odre.

Na vprašanje, zakaj niso obvestili lastnikov, pa so v svojem sporočilu zapisali: “Vsak lastnik, čigar objekt je predviden za obnovo, je bil lansko jesen ob uvedbi v delo obveščen o obsegu in vsebini del na njegovem objektu in je dal soglasje za izvedbo del.”