Privlačen, a težko dostopen

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Kranj le vmesna postaja

Obisk. Zavod za turizem poleti pričakuje povečanje števila turistov v Kranju. Direktorica Natalija Polenec se opira tako na lanske ugodne kazalnike kot na letošnji obisk. “Definitivno je boljši,” pravi.

Polenčeva računa, da bodo ljudi v Kranj ob prepoznavnih mestnih kulisah spet pritegnile prireditve, kot sta Kranfest in Jazz kamp. Veliko si obeta tudi od novega prizorišča Lunin vrt, ki bo po njenih besedah skrbel za stalnost koncertnega dogajanja. Razkriva tudi, da Zavod za turizem Kranj letos načrtno cilja tudi na goste v sosednjih turističnih središčih, sicer pa meni, da bi morali temeljito spremeniti vlogo gorenjske prestolnice. “Kranj je za obiskovalce večinoma le vmesna točka na poti. Ponudbo in trženje bi bilo treba prilagoditi cilju, da bi postal končna destinacija,” razkriva vizijo.

Najslabše zabava in promet
Anketa je pokazala, da so turisti v Kranju najslabše ocenili možnost zabave in prometno ureditev. Razvidno je tudi, da bi morali okrepiti sodelovanje s turističnimi agencijami, ki bi lahko obisk Kranja uvrstile med svoje destinacije. Sicer pa se Polenčeva nadeja čimprejšnje celostne ureditve mestnega jedra in kanjona Kokre, pogreša še kakšen manjši mestni hotel, več kolesarskih poti na podeželje ter sodoben kamp in prostor za avtodome. “To je zanimiva tržna niša, zlasti za Kranj, ki je lahko dostopen z avtoceste,” sklene.

Gremo v mesto, gremo v Kranj

Revitalizacija. Nakupujmo v mestu je naziv obsežne palete ukrepov in dogodkov, na podlagi katerih bo stari del Kranja sčasoma spet postal magnet za obiskovalce.

Odprto do devetih
Opazna novost, ki jo prinaša nov poskus oživljanja, je podaljšanje obratovalnega časa do 21. ure. Do včeraj se je za to potezo odločilo več kot 20 trgovcev in gostincev.

Spremljali jih bodo popestrena sejemska dejavnost, animacijski program, kulturno-zabavne prireditve in popusti. Oživljanje naj bi zajelo območje od Maistrovega trga do Plečnikovih stopnic, občina bo med drugim podaljšala brezplačno parkiranje.

Skupni imenovalec
»Veliko idej je bilo treba spraviti na skupni imenovalec,« je dejal kranjski župan Damijan Perne. Direktorica zavoda za turizem Natalija Polenec upa na obuditev nekdaj med Kranjčani zelo priljubljenega izraza Gremo v mesto, ki je bil sinonim za nakupe, druženje in zabavo.

Uspeh ne sme izostati
»Upamo, da se bo obrestovalo tudi nam,« je na enega od ključnih problemov v mestu opozorila Nina Gros iz trgovine Ocean, Milan Nardin iz Creinative pa je zavoljo bogatega in kakovostnega programa v uspeh prepričan. »Čez noč sicer ne, ampak že tekom poletja, sem prepričan, bodo rezultati očitni,« je končal.

Pokrit še Slovenski trg

Splet. Brezplačen brezžični dostop do spleta je v gorenjski prestolnici po novem možen tudi na Slovenskem trgu. Da ga bo zagotovila, je mestna uprava napovedala že sredi tedna.

Tudi v občinski stavbi
“Dandanes je dostop do spleta kjerkoli ne samo popestritev, temveč nuja. Splet ni več zgolj zabava, ampak lahko dostop do njega na terenu precej olajša delo,” meni kranjski župan Damijan Perne. Mestna uprava brezžični in brezplačni dostop do spleta sicer že nekaj časa omogoča prek povezave freeKranj v večjem delu bližnje občinske stavbe. Na voljo sta tudi dve točki, v pritličju trakta B in prvem nadstropju trakta A.

Središče je dobro pokrito
Sicer pa opozarja tudi na več spletnih točk v mestnem jedru. “Dostopne so na skoraj vseh terasah lokalov in klopeh tako na Maistrovem, Glavnem in Trubarjevem trgu kot na Prešernovi ulici in v Storžiču,” zagotavlja Marinka Arh z oddelka za tehnične zadeve na občini in našteje več kot deset lokalov in trgovin, ki pokrijejo tudi del svoje okolice.

Pomoč zavoda za turizem
Posamezni ponudniki, ki imajo lasten dostop do spleta in so ga pripravljeni deliti na območju, kjer opravljajo svojo dejavnost, lahko Zavod za turizem Kranj zaprosijo za brezplačen najem opreme in montažo. “Če je tehnično mogoče, lahko pridobijo točko tudi brez lastne povezave in samo propagirajo freeKranj omrežje,” je dodala Arhova.

Sezona igel v kanjonu

Kanjon Kokre. Na več igel je v kanjonu Kokre pred dnevi naletela zaskrbljena sprehajalka. Še zdaleč ni bila prva. Pojav je v zadnjih letih sorazmerno pogost, skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je kanjon hkrati vse bolj priljubljena izletniška, rekreacijska, pa tudi turistična točka.

Kotički za odvisnike

Vodjo centra za odvisnosti Mileta Hodnika najnovejši kup igel v kanjonu ne preseneča. “Kanjon Kokre je še posebno aktualen od pomladi do pozne jeseni,” ugotavlja in dodaja, da gredo odvisniki po navadi tja, kjer lahko posedijo in se počutijo varne. Večja navzočnost redarjev ali policistov bi po njegovem sicer pomagala, prav tako dodatna osvetlitev, ne bi pa rešila problema. Bodisi bi se preselili z enega konca na drugega bodisi bi razbili luči,” pravi.

Hodnik meni, da precej bolj kot pregon zaleže pogovor. Kanjon bi bilo treba po njegovem tudi pogosteje čistiti, na potencialna žarišča pa namestiti koše. Sicer pa je vnet zagovornik dnevnega centra, kjer bi bili lahko uporabniki pod nadzorom. “Dokler ga ne bo, bodo iskali kotičke v naravi,” pravi.

Kdo skrbi za kanjon
“Da obiskovalci lahko v kanjonu reke Kokre naletijo na kup igel, nam je poznano,” pravi kranjska mestna uprava. Za čistočo stopnic skrbi Komunala Kranj, druge poti pa dvakrat na leto očisti podjetje Flora,” dodajajo. Čistilne akcije v njem imajo tudi taborniki, po svojih močeh pa med letom nesnago odstranijo tudi delavci Zavoda za turizem Kranj, ki organizira vodene oglede.