Sedež parka v Bohinj

“To je praznik za Bohinjce! Čas je že bil, da bomo imeli prebivalci v parku prednosti in ne bomo drugorazredni državljani, kajti zavedati se moramo, da ne leži Bohinj v Triglavskem narodnem parku (TNP), pač pa TNP leži v Bohinju,” je petkovo sprejetje novega zakona o TNP komentiral bohinjski župan Franc 
Kramar.

Sedež v petih letih
Bohinjci so z novim zakonom dosegli selitev sedeža parka v Bohinj in dva predstavnika v svetu zavoda TNP. Kramar pričakuje, da bodo sedež dobili najpozneje v petih letih: “Nedopustno je bilo, da je sedež parka zunaj TNP. Lahko bi bil v mladinskem domu v Ribčevem Lazu ali Stari Fužini, kjer namerava zavod TNP graditi informacijsko središče.” Dodal je, da bosta možna tudi umetno zasneževanje in širitev smučišča Vogel. Zakon je sicer po njegovem mnenju zadosti omejevalen glede kapitalskih apetitov, prebivalcem TNP pa prinaša več finančnih spodbud države. Njena udeležba pri infrastrukturi naj bi bila namreč 80-odstotna, za 25 odstotkov več pa bo tudi denarja za razpise.

Vogel čaka še DLN
Novi zakon so podprle vse stranke, zanj pa je v petek glasovalo 71 od 72 poslancev. “Po dolgih 14 letih prizadevanj smo ga končno dobili, kajti zakon iz leta 1981 je bil nesprejemljiv. Mislim, da je kljub 60 prepovedim dober zakon,” je dejal poslanec in bohinjski podžupan Anton Urh.

Zadovoljen je tudi Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, ki upa, da bo država v enem letu sprejela še državni lokacijski načrt (DLN) za Vogel: “Upam, da bo DLN razvojno naravnan in bo omogočal umetno zasneževanje ter nove proge in žičnice ter da še nismo zamudili vseh priložnosti za evropski denar.”

Z novim zakonom so večje pristojnosti in obveznosti zavoda TNP, v katerem je 52 zaposlenih, novi zakon pa predvideva deset novih. Direktor zavoda Martin Šolar je povedal, da zakon ni idealen, je pa korak naprej v smislu varstva narave. O selitvi sedeža parka je dejal, da za zdaj nista jasni niti finančna plat selitve niti lokacija. Na vprašanje, ali bodo stavbo na Bledu, kjer je zdaj sedež parka, prodali, je odgovoril: “Tega še ne vem. Dejstvo pa je, da to ni tako preprosto.”

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

Festival cvetja mika Škote

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo v soboto ob 20. uri odprli četrti Mednarodni festival alpskega cvetja, ki bo tudi osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti.

Turizem Bohinj bo festival pripravil v sodelovanju z Zavodom Triglavski narodni park (TNP) in okoljskim ministrstvom. V Bohinju in okolici se bo zvrstilo več kot 40 dogodkov: predavanj, delavnic, vodenih botaničnih in drugih izletov ter razstav. Letošnja novost z naslovom U konc’ sveta so pravljice doma je namenjena otrokom, ki bodo 29. in 30. maja od 10. do 14. ure spoznavali bohinjske pravljice. Drugega junija se bodo v Bohinju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem srečali župani alpskih občin, festival pa se bo s slovesnostjo končal 5. junija ob 18. uri v infosredišču Triglavska roža na Bledu.

Sodelovanje s Škotsko
Festivala se bo udeležila tudi škotska delegacija, kajti na Škotskem si zelo prizadevajo, da bi pripravili podobnega. “S predstavniki turizma severnega škotskega višavja bomo podpisali dogovor o sodelovanju, od katerega si obetamo dobre možnosti za predstavitev bohinjskega turizma,” je v torek povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V festivalsko dogajanje se ob letu biotske raznovrstnosti in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji dejavneje vključuje Zavod TNP. “Festival je tudi dobra priložnost za sodelovanje zavoda z lokalnim prebivalstvom,” je poudaril Martin Šolar, direktor TNP.