Od zavoda ne 
pričakuje veliko

Gorazd Maržič, 35-letni Kranjčan, je eden od več kot sto delavcev, ki jih je v Iskraemecu zajel letošnji val odpuščanj. V teh dneh mu poteče odpovedni rok, nove službe še ni našel.

“Odpovedni rok mi poteče 18. julija,” z rahlo negotovostjo pove Maržič. Odpovedi se še vedno spominja z grenkobo. “Nisem je pričakoval, nenazadnje se je Iskraemeco pred državo zavezal, da ne bo odpuščal,” pravi Maržič in doda: “Resda sem bil na čakanju, ampak naj bi aprila spet začel delati.” Grenak priokus poglablja tudi birokratska neobčutljivost, zaradi katere je, kot meni, ostal brez višje odpravnine. “Mesec in pol mi je zmanjkal za 15 let delovne dobe, s katero bi dobil vsaj tisoč evrov več,” ocenjuje.

Medtem je skušal poiskati novo službo. “Zanimal sem se prek poznanstev. Če jih nimaš, je nula,” razlaga. Našel ni še nič, delno krivi tudi poletni čas in odsotnost ljudi. Od zavoda za zaposlovanje ne pričakuje čudežev. “Pošteno povedano, od zavoda ne pričakujem veliko. Težko, da bodo kaj našli. Če se sam ne pomudiš, ni nič,” pojasnjuje.

Ohranja optimizem
Maržič na prihodnost ne gleda ravnodušno. “Malo me je že strah, verjamem pa, da se bom znašel. Po izobrazbi sem živilec, ampak če sem se v Iskraemecu izučil elektronike in bil kontrolor končnih izdelkov, pomeni, da sem prilagodljiv in se hitro priučim,” ohranja optimizem. Črne misli odganja tudi s hobijem. Je namreč nogometni trener.

Kaj pravi zavod
Kranjski zavod za zaposlovanje smo včeraj povprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev odpuščenih v Iskraemecu, koliko ljudi se je letos prijavilo na zavod in koliko jih je našlo novo službo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.

Gradbenik bo pralec

Bled. “Iščemo natakarje, kuharje, sobarice, čistilke in slaščičarja. Zaposlimo od 40 do 50 ljudi,” je na včerajšnjem zaposlitvenem sejmu povedala Mojca Čeferin Kveder, vodja kadrovske službe v Sava hotelih Bled, kjer izvajajo tudi program delovnega preizkusa. “Posameznik se lahko pri nas en mesec usposablja in v tem času ugotovimo, ali ga lahko zaposlimo,” je pojasnila.

“V prihodnosti bodo priložnosti za brezposelne zagotovo v poklicih nege in oskrbe starejših, predšolske vzgoje ter informatike.” Dragica Ribnikar (Foto: Renata Škrjanc)

Kranjska služba Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je včeraj na Bledu pripravila tretji zaposlitveni sejem, na katerem je možnosti zaposlitve predstavilo 13 delodajalcev, prvič pa so se predstavile tudi izobraževalne ustanove.

Festivalna dvorana je bila dobre tri ure borza dela, na kateri so ponujali delo v gostinstvu, turizmu, prevozništvu, zavarovalništvu, gradbeništvu, predšolski vzgoji ter negi in oskrbi starejših. Bojan Zakotnik iz podjetja Gradbinec GIP je povedal, da potrebujejo gradbene tehnike in inženirje – na leto zaposlijo od dva do tri.

Nove priložnosti
Za odlično zamisel so zaposlitveni sejem ocenili iskalci zaposlitve. Jeseničan Mustafa Sadić je brez dela pol leta in je iskal pomožna dela. “Delal sem v gradbeništvu, zdaj pa zaradi starosti za to delo nisem najbolj primeren, zato se dogovarjam za delo pralca. Sejem je odlična priložnost, da se spoznaš z delodajalci in dobiš več informacij,” je povedal.

Z upanjem je prišla na sejem tudi Radovljičanka Tina Jagrič Vogelnik, ki je pred enim mesecem ostala brez dela. “Iščem karkoli: rada bi delala v vrtnariji, ali kot pomočnica v kuhinji, lahko tudi kot sobarica – karkoli pač. Premišljujem tudi o prekvalifikaciji za pomočnico vzgojiteljice,” je dodala.

Po besedah Dragice Ribnikar, direktorice kranjske službe ZRSZ, so učinki sejma dolgoročni; iskalci zaposlitve se seznanijo s potrebami na trgu, nekateri pa se odločijo za novo karierno pot. “Uspeh sejma ni vedno le sklenitev delovnega razmerja,” je poudarila in dodala, da je med brezposelnimi na Gorenjskem največ starejših od 50 let in takih brez izobrazbe. Darja Škrjanc z ZRSZ pa je dodala, da imajo brezposelni veliko možnosti – od izobraževanj in subvencij do prekvalifikacij, zavod pa v nekaterih primerih financira tudi šolanje.

Težava pri samoplačnikih
Da je med brezposelnimi interes tudi za izobraževanje, je potrdila Polona Biba Drol, organizatorka izobraževanja in usposabljanja iz kranjskega podjetja B&B. “Težava je pri samoplačniških programih, zato je dobro, da zavod nekatere financira. Takih primerov imamo v naši šoli približno pet na leto,” je poudarila.

"Povsod na vratih piše odjebi"

Triinštirideset zaposlenih v kranjski Zvezdi naj bi po pričakovanjih sindikalista Janeza Podgorelca danes dobilo delovne knjižice.

Tako se bo končala njihova skoraj polletna agonija, med katero so povprečno prejeli vsega tisoč evrov oziroma 200 evrov na mesec. “Dolgujejo mi štiri plače in pol, dva regresa in odpravnino za 31 let delovne dobe,” je dejal Podgorelec, zadovoljen predvsem, da se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in prejemali stabilno denarno pomoč; skrbi ga le, da verjetno ne prej kot 
julija.

Močno razočaran je tudi nad državo. “Odgovorne institucije smo že lani opozarjali na čudno dogajanje, pa se nihče ni zmenil za to. Kot bi bili navadne številke. Počutimo se prepuščeni samim sebi, edina, ki nam je pomagala, je bila s 150 evri občina,” je povedal. Jezi ga tudi birokracija.

“Povsod na vratih piše odjebi. Za vsako institucijo potrebuješ cel kup papirjev, da dokažeš, da nimaš za kruh,” je bil kritičen.

Z upokojenci nad pomanjkanje

Na območju Policijske uprave Kranj bi zaposlili 78 policistov, od tega 62 na policijskih postajah in 16 v notranjeorganizacijskih enotah, vendar jih trenutno ni, zato so k sodelovanju povabili tudi upokojene policiste.

“Kdor bi po nekem obdobju v pokoju želel nadaljevati delo v policiji, je pri nas dobrodošel, saj se s kadrovskimi težavami srečujemo že nekaj časa, vendar zanj velja enak postopek kot za novozaposlene. Za ta korak smo se odločili, ker gre pri upokojenih policistih za ljudi, ki imajo vse potrebne reference za delo in dolgoletne izkušnje, vprašanje je le, ali imajo tudi voljo za vnovično delo,“ je za Žurnal24 povedal Simon Velički, direktor PU Kranj.

Odziv je bil do zdaj majhen, zaposlili pa niso še nobenega upokojenega policista. Velički je pojasnil, da kadrovski manko zapolnjujejo z mladimi policisti, ki se bodo po zaključku šolanja zaposlili na PU Kranj, in policisti drugih policijskih uprav.

Varnost ni ogrožena
Kadrovska podhranjenost policije na Gorenjskem se kaže tudi v večjem obsegu dela, ki ga opravljajo zdajšnji policisti, na vprašanje, ali pomanjkanje policistov že vpliva na samo delo in varnost, pa je prvi mož kranjske PU dejal: “Kljub kadrovskim težavam smo sposobni zagotavljati relativno visoko stopnjo varnosti. Na področju kriminalitete je bilo obravnavanih manj kaznivih dejanj, njihova preiskanost pa je nad povprečjem v državi, na področju prometne varnosti se je število ukrepov povečalo, posledice prometnih nesreč so manjše, je pa za osem odstotkov več kršitev na področju javnega reda.“

Konec agonije za delavce

Okrožno sodišče v Kranju je včeraj objavilo začetek stečajnega postopka za Zvezdo Holding. Oklic so še posebno težko pričakovali agonije naveličani in za dohodke prikrajšani delavci.

Za delavce rešitev
Sindikalist Janez Podgorelec je bil zaradi objave stečaja zadovoljen. “Za nas je rešitev,” je dejal. Prej bodo namreč delavci prejeli odpovedi, prej se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in dobili finančno nadomestilo.

Sicer pa se bo danes dopoldne sestal s stečajnim upraviteljem Andrejem Kraškom. “Najprej mu bom posredoval željo, da bi ljudje dobili vsaj nekaj denarja, ker so v izjemno težkem položaju in na robu preživetja,” je napovedal Podgorelec.

Poskušal bo pomagati
Krašek je bil s težkim položajem delavcev seznanjen. “Poskušal jim bom – v okviru pravnih možnosti – čim prej ustreči,” je dejal. Več o postopku stečaja zaradi pomanjkanja informacij včeraj ni želel komentirati.

“Večjih odpuščanj ne bo!”

“Do konca leta se bo število zaposlenih zmanjšalo, vendar vala odpuščanja presežkov ni pričakovati,” je za Žurnal24 dejal Tibor Šimonka, predsednik uprave Slovenske industrije jekla (Sij).

Zatrdil je, da dejstvo, da se je 1. maja iztekel rok, do katerega večinski lastnik Sija ruski Koks ni smel zmanjševati števila zaposlenih, ne bo vplivalo na odpuščanja. “Rusi pri tem nimajo posebnega vpliva, kajti družbe v Siju vodijo slovenski menedžerji,” je pojasnil prvi mož Sija. O gospodarskem načrtu, ki predvideva, da naj bi bilo do konca leta od zdajšnjih 1.500 zaposlenih še 1.226 delavcev (o njem smo v Žurnalu24 pisali že aprila, op. p.), pa je Šimonka povedal, da je bil napisan sredi gospodarske krize. “Težko je napovedati, kakšno bo to število čez leto, leto in pol, vsekakor pa se nič ne bo zgodilo čez noč. Acroni je v zelo dobri kondiciji,” je dodal.

Odpuščanja bodo mehka
Da imajo dela zadosti, je potrdil tudi Slavko Kanalec, glavni direktor Acronija. “Povpraševanje je veliko. Za maj, junij in julij imamo od 26 tisoč do 28 tisoč ton naročil na mesec, pred enim letom pa jih je bilo le za okoli 16 tisoč ton.” Kljub temu ne vidi razlogov za dodatno zaposlovanje, saj meni, da je na področju zaposlenih še za najmanj 30 odstotkov rezerve. O gospodarskem načrtu in odpuščanjih pa je povedal: “Do konca leta ne bo večjih odpuščanj, pač pa le mehke oblike, gre za delavce, ki so tik pred upokojitvijo – takih je 143 – vendar pa je vse odvisno od zakonodaje,” je zatrdil in dodal, da trenutno ni nihče na čakanju.

Iskraemeco: Odpuščenih 180 delavcev

Po informacijah virov znotraj podjetja naj bi v Iskraemecu junija odpustili 180 ljudi. To je za 30 več, kot smo pred dobrim tednom zapisali v Žurnalu.

Sindikalist Jože Petek je povečanje števila odločno zanikal. “To 300-odstotno ne drži,” je dejal, a potrdil, da je seznam imen že sestavljen.

V soboto, 24. aprila, smo v Žurnalu zapisali, da bo Iskraemeco odpustil 150 delavcev. To sta napovedala tako vodstvo podjetja kot Petek. Zadnji je navedbo, da je število vmes naraslo, označil za čisto izmišljotino in poudaril, da bo pravzaprav nekoliko nižje, kot so prvotno napovedovali. “Prej se lahko zgodi, da bo – zaradi dodatnih naročil, ki se obetajo – s tega seznama kdo izbrisan,” je pojasnil. To velja tudi za namigovanja, da naj bi pomladnemu valu odpuščanj v Iskraemecu sledil jesenski.

Petek pravi 145
“Program odpuščanj predvideva 145 delavcev,” je povedal Petek in poudaril, da so ga zadnjič pregledovali včeraj dopoldne in se med drugim dogovarjali o obveščanju. “Tako število je bilo posredovano tudi zavodu za zaposlovanje,” je še poudaril.

Ne da roke v ogenj
Na vprašanje, ali bi mu lahko vodstvo pravi obseg odpuščanj prikrivalo, je Petek odgovoril, da ne. Sicer je bil previden: “Ne dam roke v ogenj.” Vendar se je v isti sapi skliceval na zaupanje, ki temelji na dobrih izkušnjah z vodstvom.
Petek je razložil, da s seznamom delavcev, ki bodo odpuščeni, razpolaga kadrovska služba, sam pa zgolj s seznamom delovnih mest, ki se ukinjajo. Predvideva, da bodo odpuščeni odločbe prejeli 17. maja.

Ni denarja niti za likvidacijo

Likvidacijska upraviteljica Nevena Tea Gorjup je včeraj na zboru delavcev razkrila, da bo vložila predlog za prekinitev postopka likvidacije in začetek postopka stečaja družbe Zvezda, ki smo ga tudi napovedali.

Sredi marca je bil na predlog večinskega lastnika (Make up Workshop) na skupščini sprejet sklep o začetku prostovoljne likvidacije Zvezde, vendar sredstev za terjatve delavcev na podlagi programa presežnih delavcev do 26. aprila ni bilo.

“Počutimo se grozno, 43 ljudi so vrgli na cesto kot smeti,” je za Žurnal24 povedal Janez Podgorelec, predsednik sindikata. “Dobili smo občutek, da je vse le velika igra. Z grožnjo, da bomo v ponedeljek zasedli tovarno, smo sicer izsilili 300 evrov, da bomo lažje preživeli praznike,” je dejal Podgorelec in dodal, da so delavci že najeli odvetnika in se obrnili tudi na Svet gorenjskih sindikatov za pravno podporo.

Razmišljajo tudi o vložitvi tožb proti nekaterim vodilnim. “Lani, ko smo imeli naročila, smo se bojevali, medtem ko so vodilni družbo le izčrpavali, vanjo pa nihče ni vložil niti centa,” je sklenil Podgorelec.

Kmalu odpuščanja

Stopetdeset zaposlenih v Iskraemecu bo do jeseni izgubilo delo. To predvideva program ugotavljanja presežnih delavcev, ki ga je pripravila uprava družbe, obravnaval pa tudi že sindikat.

Odločbe junija
Vodstvo Iskraemeca napoveduje odločbe junija, delavci pa zaradi odpovednih rokov na cesti ne bodo prej kot jeseni. Sindikalist Jože Petek zagotavlja, da bodo vsi dobili odpravnine. “Sklad je oblikovan, glede tega ne pričakujem zapletov,” je dejal.

Zakaj odpuščajo
“Zaposlenih je za trenutni in prihodnji obseg poslovanja Iskraemeca nedvoumno preveč,” je vzroke za odpustitev dobrih desetih odstotkov zaposlenih pojasnilo vodstvo Iskraemeca. Med razlogi poudarja zmanjšanje obsega naročil zaradi hude konkurence iz Azije in svetovne gospodarske krize.

“Čeprav se je stanje aprila rahlo izboljšalo, še vedno ne poslujemo s polnimi zmogljivostmi. Del zaposlenih je zato na dopustu ali pa na čakanju na delo – na stroške Iskraemeca,” so opozorili, sicer pa spomnili na načrtovano preusmeritev s proizvodnje mehanskih števcev v ponudbo sistemskih rešitev, ki bo zahtevala manj ljudi, prinašala pa večji zaslužek.

Niso še odpisani

Med zaposlenimi na čakanju se je medtem pojavil strah, da so tako rekoč že odpisani in prvi predvideni za odstrel. Sindikalist Petek zagotavlja, da to ne drži. Odločala bodo izključno merila oziroma točkovanje, vztraja; enako pravi vodstvo. “Zaposleni na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom v nobenem primeru ne pomenijo tudi tistih zaposlenih, ki bodo v sklopu kriterijev določeni kot presežni delavci,” so zapisali.

Grozi še kaj
Drugih odpuščanj Petek letos ne pričakuje in se sklicuje na zagotovila uprave. Ta je dejala, da bi moralo biti glede na trenutno razmere odpuščanje še obsežnejše, a dodala: “Program določanja presežnih delavcev že upošteva optimistične napovedi rasti, zato bomo kljub trenutno izjemno neugodnim razmeram obdržali mnogo več zaposlenih, kolikor jih podjetje trenutno potrebuje.”

Jekleni molk vodstva

“V gospodarskem načrtu je predvideno, da bi nas bilo do konca leta 1.226, zdaj pa nas je zaposlenih okoli 1.500, kar pomeni, da bi se zelo približali številki 300,” je včeraj govorice o odpuščanju v jeseniškem Acroniju komentirala Sonja Cuznar, zaupnica Acronijevega sindikata Neodvisnost.

Pred dnevi smo iz zanesljivih virov izvedeli, da naj bi se v družbi obetala odpuščanja in da naj bi večinski lastnik Slovenske industrije jekla (Sij) – ruski Koks, ki se mu je v začetku aprila iztekla triletna pogodba in s tem tudi moratorij na odpuščanje – pripravljal nove pogodbe s kupci in dobavitelji.

Informacije smo želeli preveriti pri vodstvu Sija, ki pa se je odločilo za molk. Kljub večdnevnemu usklajevanju morebitnega odpuščanja – šlo naj bi za okoli 300 zaposlenih v Acroniju – niso želeli niti potrditi niti zanikati.

Iz Sija so nam kratko sporočili le, da navedb ne bodo komentirali.

Da govorice niso iz trte izvite, pa je potrdila Cuznarjeva. “O reorganizaciji se v Acroniju šušlja že približno tri mesece, toda sindikat papirjev še nima, zato o odpuščanju in njegovem obsegu ne morem govoriti, res pa je, da gospodarski načrt predvideva zmanjšanje,” je pojasnila Cuznarjeva in dodala: “Tudi sama sem slišala te govorice, vendar direktor zagotavlja, da presežnih delavcev ne bo.”

Do poletja dovolj naročil
V Acroniju imajo trenutno dovolj naročil, kar je potrdil Marjan Žurman, predsednik Acronijevega sindikata Skei. “Po naročilih za prvo polletje bi lahko rekel, da je krize za Acroni konec, saj imamo april in maj pokrita z naročili. Menim, da bo delavcev še primanjkovalo, zato dvomim, da bodo večja odpuščanja. Seznamov ni, razen tistih za predčasne upokojitve,” je zatrdil Žurman.

Na vprašanje, kaj bi odpuščanje okoli 300 delavcev pomenilo za Acroni, pa je bil kratek: “Potem lahko Acroni zapremo.” Ruski lastnik bi lahko odpuščal, vendar, kot je dejal Žurman, ne pričakujejo stresne odločitve. Cuznarjeva pa: “Menim, da je mogoče vse, vendar bo sindikat tako veliko število poskušal preprečiti.”

O tolikšnem odpuščanju dvomi tudi župan Tomaž Tom Mencinger. “Težko verjamem, da bi se zgodila tako drastična odpuščanja, ne da bi bila obveščena lokalna skupnost, in da bi se lastnik, ki je lani vložil v posodobitev proizvodnje 90 milijonov evrov, odločil za kaj takega,” je dejal župan in dodal: “Na Jesenicah smo hudo zgodbo že dali skozi, saj je železarna v preteklosti zaposlovala več kot sedem tisoč delavcev, potem pa smo s 3.500 prišli na zdajšnjih 1.500.”