Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Razrito do volitev

Tržič je zadnja upravna enota na Gorenjskem, ki je dobila čistilno napravo. Čaka jo sicer devetmesečno poskusno obratovanje, nanjo tudi še ni priključena niti polovica občanov, je pa po mnenju župana Boruta Sajovica že v prvih dneh obratovanja dokazala pozitiven vpliv na okolje.

“Na prečiščenjih opažamo, da se v tržiški kanalizaciji najde marsikaj, kar tja ne spada, zato je njen pozitiven vpliv na okolje nesporen,” pravi. “Več kot soliden gradbeni dosežek v rekordnem času,” opozarja.

Kaj pa druga gradbišča
Medtem ko je gradnja čistilne naprave trajala približno osem mesecev, bo junija preteklo dve leti od začetka obsežnega projekta obnove kanalizacije, ki bi morala biti končana maja. Tržičani so ob številnih gradbiščih že malce nestrpni, pojavlja se tudi strah pred izgubo evropskih sredstev zaradi morebitnih zamud, vendar pa Sajovic zatrjuje, da “vse teče, kot je treba”.

Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar dodaja, da je kohezijska pogodba podaljšana, tako da je rok za dokončanje kanalizacijskega omrežja 30. september.

Čez mesec manj prahu
Sajovic se tudi sam zaveda, “da imajo ljudje občutek, da bi moralo iti hitreje, ampak zaradi obsega projekta to preprosto ne gre”.

“Evropska sredstva niso ogrožena,” zagotavlja, prav tako nimajo težav s financiranjem. Priznava, da ponekod res čakajo z nadaljevanjem, ampak zato, ker se usklajujejo z izvajalci, ki polagajo druge vode in inštalacije. “Čez en mesec bo bistveno manj prašno,” napoveduje.

Bojazen, ki ni votla

Obnova. Na strugah v Železnikih so v treh letih po katastrofalnih poplavah naredili premalo, je v pismu zapisala bralka in ošvrknila občinsko upravo. Župan Mihael Prevc se z oceno ne strinja.

Kritika in pohvala
“Kljub denarni pomoči, ki jo je občina dobila, struge ostajajo iste,” piše bralka. Prevc odgovarja, da občina z urejanjem vodototkov sicer nima nič – za struge skrbita agencija za okolje in Vodnogospodarsko podjetje Kranj –, je pa njuno delo pohvalil.

Naredili so veliko
“Če bi bila pred poplavami narejena vsaj četrtina tega, kar je bilo po njih, bi bila škoda bistveno manjša,” ocenjuje. Podobno meni vodja oddelka območja zgornje Save na agenciji za okolje Urban Ilc. Opozarja, da je bilo v sanacijo strug sicer vloženega že veliko denarja in da so sredstva omejena, zato delajo po prioritetah. Dodaja, da vsa letos predvidena dela še niso končana.

Strah še prisoten
Bralka je v pismu izrazila strah predvsem pred morebitno naslednjo povodnjijo. Prevc se negotovosti v mestu zaveda. “Železniki še nikoli niso bili tako lepi kot zdaj, ampak ljudi je upravičeno strah, če bi spet prišel tak val,” pravi in priznava, da bi si tudi sam želel, da bi določene stvari hitreje tekle. Zaradi pomanjkanja denarja se denimo za dve leti podaljšuje obnova infrastrukture, še precej bolj kritična pa se mu zdi počasna priprava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje večje poplavne varnosti Železnikov.

Zaščita od zgoraj
“Glede večje pretočnosti se ne da v mestu narediti nič. Nad Železniki je nujna pregrada, da bo voda skozi ozki del tekla bolj nadzorovano,” pomen dokumenta pojasnjuje Prevc. Da bi spodbudil pripravo, je na obisk v Železnike povabil predsednika vlade Boruta Pahorja, ki naj bi obisk že potrdil, Železnike pa bo po nekaterih neuradnih informacijah obiskal sredi maja. Potrdila iz njegovega kabineta včeraj sicer nismo prejeli.

”Dars zavaja sodišče”

“Drugega kot zapora mi ne preostane, saj me Dars sploh ne upošteva. Neštetokrat sem prosil za sestanek, a ga ni bilo. Zahtevam, da se končno sestanemo in se začnemo pogovarjati o ustrezni odškodnini. Izvajalec mi je ponudil 1.575 evrov za dobo dveh let; oni bi pospravili in odšli, meni pa ostane viadukt in vsi problemi, povezani z njim,” je včeraj ob zapori dovozne ceste do gradbišča pod viaduktom Peračica dejal lastnik zemljišča in hiše pod viaduktom Ladislav Eržen.

“Zakoličil sem mejnik in tu se točno vidi, koliko je moje zemlje, koliko pa poti, za katero imajo dovoljenja. Odškodnina je stvar dogovora, boli pa me, da se je med gradnjo viadukta Dobruša morala družina, ki se je znašla v podobnih razmerah, izseliti, tu pa je stanje še hujše, saj je viadukt višji,” pojasnjuje Eržen, ki v svoji hiši ne živi; v njej biva podnajemnik. Eržen dodaja, da je to ena od redkih hiš v Občini Radovljica, ki nima urejenega vodovoda.

“Lastnik objekta pod viaduktom Dobruša je izseljen, ker je tako narekovala vladna uredba o lokacijskem načrtu. Za objekt v lasti gospoda Eržena pristojna uredba ne predvideva rušenja,” pa so povedali na Darsu.

Ovire ostanejo
Vodja gradbišča in Eržen sta o dogajanju obvestila tudi policiste. Ti so ugotovili, da ne morejo nič, saj parcelne meje niso jasne, ovire, ki jih je postavil Eržen, pa ostanejo, dokler sodni geodet ne opravi pregleda in zakoličbe. Delavci na gradbišču zagotavljajo, da so ograje, ki ločujejo gradbišče, postavili na meje tako, kot je zakoličil geodet.

Kaj pravi Dars
Pravna služba Darsa v dopisu upravnemu sodišču v Ljubljani ugotavlja, da sta se Dars in Primorje že dlje časa korektno dogovarjala z Erženom, ko pa so se dela začela, ta ni bil več pripravljen na sodelovanje. Potem se je izvajalec del umaknil z njegovega zemljišča in ga ne uporablja več, pravijo. Eržen zmotno trdi, da investitor in izvajalec potrebujeta njegovo parcelo za izvajanje del na viaduktu, so zapisali, Eržen pa je na to odgovoril, da Dars zavaja sodišče.

Pripravljeni na pogovor
Na Darsu smo izvedeli, da je osnovno zakoličbo opravil geodet Primorja. Glede na kataster in izmere na terenu vztrajajo, da dovozna pot ne vodi prek Erženovega zemljišča.

Marjan Koler iz Darsove službe za odnose z javnostmi pa je pojasnil: “Zapora ne bo imela bistvenega vpliva na rok dokončanja del, ker izvajalec na gradbišče dostopa po javni poti. Če dostop po njej ne bi bil mogoč, bi se dela na gradbišču lahko povsem ustavila.” “Z Erženom in nadzornim inženirjem projekta smo se pripravljeni sestati; poskusili bomo doseči kompromis,” je dejal Koler. “Za odškodnino za začasno deponijo pa se je Eržen dogovarjal z izvajalcem del (Primorje), ne z investitorjem,” je dodal.

Kroparji so izviseli

“To je za Kroparje šok! Spet smo padli skozi,” je Ciril Kozjek, predsednik Krajevne skupnosti Kropa, včeraj za Žurnal24 ogorčen komentiral dejstvo, da za projekt gradnje kanalizacije in vodovoda v Kropi ni denarja.

Ostali brez denarja
Projekt, ki ga je pripravila Občina Radovljica, je le eden od gorenjskih projektov Gorki, ki so ostali brez denarja, saj sta okoljsko ministrstvo in služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj po treh letih spremenila interpretacijo meril za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Azbestne vodovodne cevi

Po novem do tega denarja ni več upravičen celotni projekt za Kropo, čeprav bi bila povezava kanalizacijskih omrežij naselij Kropa, Kamna Gorica in Dobrava ter izgradnja skupne čistilne naprave tehnično in finančno najbolj smiselna rešitev. V Kropi bi zgradili kanalizacijski sistem in vodovod, saj je zdajšnji dotrajan in večinoma iz azbestnih cevi, ter čistilno napravo za omenjena naselja.

Občina sama ne more
Kot je pojasnila Tanja Pogačnik, vodja radovljiškega občinskega oddelka za gospodarstvo, bi omenjeni projekt stal 4,5 milijona evrov, od tega naj bi pridobili tri milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih zaradi novih meril ne bodo dobili.

“Brez tega denarja je izvedba celotnega projekta zelo vprašljiva in se bo zamaknil kar za nekaj let, kajti občina sama projekta v kratkem ne more izpeljati. Za izgradnjo primarne kanalizacije v Kropi smo že pridobili gradbeno dovoljenje in do zdaj za ta projekt namenili 434 tisoč evrov,” je pojasnila Pogačnikova in dodala, da bodo predvidoma še danes poslali vnovičen poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju za sestanek.

Občine ob 64 milijonov
Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je dejal, da gorenjski župani premišljujejo celo o tožbi okoljskega ministrstva, saj so zaradi spremenjenih meril gorenjske občine kar ob 64 milijonov evrov. “S tem je Gorenjska ena od najbolj prizadetih regij v Sloveniji,” je še poudaril župan.

Nesnaga v Kroparico
Ker v Kropi kanalizacije in čistilne naprave ni, se stekajo komunalne odplake kar v reko Kroparico.

“Obljubljeno nam je bilo, da bo vsa komunalna infrastruktura zgrajena do leta 2013, zdaj pa je spet vse negotovo in kdo ve, kdaj – če sploh – jo bomo dobili,” je povedal Kozjek, ki bo krajane s tem seznanil na zboru krajanov, predvidoma po velikonočnih praznikih.

Občine pred bankrotom

Gorenjske občine se bojijo, da bodo ostale brez skoraj 70 milijonov evrov, ki so jih iz evropskih kohezijskih skladov pričakovale za urejanje kanalizacije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obtožujejo nepoštenih iger.

Spremenjeni pogoji
Župani najbolj prizadetih gorenjskih občin so na včerajšnji novinarski konferenci spomnili, da so z MOP leta 2008 uskladili nabor projektov, jih razdelili na tri sklope in začeli pripravljati ustrezno dokumentacijo za vloge za pridobitev pomoči. Konec lanskega leta so na oddane vloge od MOP začeli dobivati signale, da nekateri projekti pogojem kohezije ne ustrezajo več.

Slovenija Bananistan
Gorenjski župani so prepričani, da je MOP neupravičeno spremenila pogoje. “Samo v državi Bananistan se lahko zgodi, da kriteriji, ki so veljali pet let, na koncu ne veljajo več,” je bil kritičen šenčurski župan Miro Kozelj. V zraku visi komunalna ureditev celotnega južnega dela njegove občine. Še bolj slikovit je bil radovljiški župan Janko Stušek. “Stali smo v vrsti, da bi kupili vstopnice za predstavo z naslovom kohezija, kupili vstopnice, potem pa nam biljeter reče, da je dvorana zasedena.“

Bankrotirali bomo
“Bankrotirali bomo,” je na resnost problema opozoril bohinjski župan Franc Kramar. Spomnil je, da je občina že zgradila sekundarne vode, se zadolžila in delno pridobila sredstev evropskih strukturnih skladov. Boji se, da jih bodo morali vrniti, če ureditev kanalizacije ne bo zaokrožena s primarnimi vodi in čistilno napravo, ki so jih nameravali zgraditi s kohezijskimi sredstvi.