Struževo bi rešilo stisko

Z adaptacijo objekta v Struževem bi lahko kranjska mestna uprava zagotovila manjkajoče zmogljivosti v kranjskih vrtcih v naslednjem šolskem letu. V nekdanji trgovini, kjer je zdaj skladišče, je prostora za dva oddelka. Skrbi povzroča zagotovitev finančnih sredstev.

V prid adaptaciji v Struževem govori kar nekaj dejavnikov. Po zadnjih ocenah v vrtcih manjka prostora še za približno 30 kranjskih otrok, kar bi z dvema oddelkoma skorajda pokrili. Hkrati je ta del Kranja z vrtci slabo pokrit, na Zlatem polju in v Struževem ga sploh nimajo, po drugi strani pa je samo v Struževem okrog 50 otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. “Starši trenutno vozijo otroke po celem Kranju,” je opozoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Pleša.

Občina za, vendar …
Adaptacija objekta v Struževem mika tudi občino. “Zdi se realna, pa tudi idealna rešitev,” meni kranjski podžupan Igor Velov. V obnovo se vseeno noče zaleteti. “Ni bila predvidena v proračunu,” pravi in pojasnjuje, da si v času gospodarske krize ne želi nepremišljeno nalagati bremen in zapasti v nelikvidnost. To ne pomeni, da v Kranju od ideje odstopajo.

Kako naprej
Velov je napovedal, da bodo proračun v naslednjih dneh natančno proučili in poskušali zagotoviti denar, vodja oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan pa je ocenil, da bi v primeru hitre odločitve vrtec v Struževem septembra lahko odprl vrata.

Spet premalo prostora

Za 40 otrok naj bi v vrtcih zmanjkalo prostora v naslednjem šolskem letu, kažejo najnovejši podatki nedavno zaključenega vpisa. V zadnjem tednu se je število spremenilo kar trikrat. Pri kranjski mestni upravi razvoj spremljajo z mešanimi občutki.

Zamudno pregledovanje vlog
Prvotne projekcije so se vrtele okrog števila sto, zato vodjo oddelka za družbene zadeve Uroša Korenčana veseli, da bo dodatnih mest, ki jih bodo morali zagotoviti, precej manj. Občini to olajša zagotavljanje ustreznih prostorov.

Po drugi strani pa ga moti, da uprava nima vpogleda v centralni register vpisa in je odvisna od zamudnega fizičnega pregledovanja vlog.

Še v ponedeljek je denimo kazalo, da bo 70 preveč vpisanih otrok. Dan pozneje se je število prepolovilo.

Notranje rezerve
Čeprav v Kranju prostora za vse vpisane otroke trenutno še nimajo, glede zagotavljanja zadostnih zmogljivosti v torek niso bili več pretirano zaskrbljeni.

“Manjkajo nam v bistvu le še trije oddelki,” je povedal Korenčan in napovedal, da bodo zdaj najprej še enkrat preverili notranje rezerve vrtcev, pa tudi občinskega nepremičninskega fonda.

Dva oddelka bi lahko denimo uredili v kakšni hiši, ne da bi zato potrebovali gradbeno dovoljenje.

Priljubljena, a crkuje

Članek v Žurnalu24 je le malo ošvrknil problem prizidka na Osnovni šoli (OŠ) Staneta Žagarja Kranj, opozarja bralec. Naštel je vrsto problemov, s katerimi se šola spopada in izrazil skrb, da so obljube predstavnikov mestne uprave o novem prizidku, ki bi odpravil veliko težav, zgolj predvolilne.

Povsem dotrajana delavska baraka iz spornih, zdravju škodljivih materialov, stoji že 30 let in bi jo morali že zdavnaj podreti. Od tu se stališča, kako naprej, precej razlikujejo. Ob pozivih k novogradnji je denimo slišati tudi predloge, naj idejo o novem prizidku opustijo, presežne učence pa preusmerijo na sosednji, modernejši šoli, ki zadnja leta ne zapolnita svojih zmogljivosti.

Večina staršev otrok Žagarjeve šole noče za to niti slišati. Ena od najbolj dotrajanih kranjskih šol je zanimivo tudi med najbolj priljubljenimi. Župan Damijan Perne je do pretiranega vpletanja čustev kritičen.

Preveč so vpisovali

“Kot njen bivši učenec gledam (na Žagarjevo šolo, op. a.) s simpatijami, ne morem pa mimo dejstva, da je v preteklosti vpisovala preveč otrok,” je dejal. “Ne moremo pristati, da se bo na eni šoli povečeval vpis, na drugih pa zmanjševal,” dodaja, kritičen do predsodkov staršev, ki otrok nočejo zaupati šolam v osrčju Planine. “Na vseh šolah se dela enako dobro,” je prepričan Perne.

Prizidek potrebujejo
Ravnateljica Fani Bevk pa meni, da število učencev ni problematično. Opozarila je, da za predpisanih 18 oddelkov – niti z obstoječim prizidkom vred – nimajo dovolj primernih prostorov.

“Najbolj potrebujemo telovadnico,” je presenetila. V novem prizidku bi si želela še šest učilnic za prvo triado. Tako bi se v osrednji stavbi med drugim sprostil prostor za primerno knjižnico, ki je zdaj kar v steklenjaku sredi avle.

Občina misli resno
Vodja občinskega oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan je zatrdil, da misli občina z idejnim projektom za prizidek resno. Zavrnil je razmišljanja, da ga Žagarjeva šola ne bi potrebovala, še posebno, ker bo nanjo vezana tudi nova soseska na Sotočju. Hkrati zaradi novih naselij na Planini tudi popolnitev preostalih dveh šol po njegovem mnenju ne bo več vprašljiva, je pa opozoril, da Žagarjeve šole nikakor ne nameravajo povečevati, pač pa “zagotoviti ustrezne zmogljivosti za v osnovi predviden 18-oddelčni pouk.”

Layerjeva hiša še čaka na denar

V Layerjevi hiši umetnikov po skoraj letu in pol še vedno ne vedo, ali bodo na razpisu čezmejnega sodelovanja z Italijo dobili sredstva za delovanje. Mestna občina Kranj (MOK) se je na razpis Lokalna dediščina prijavila decembra 2008. Pričakuje dobrih 300 tisoč evrov, prihodek pa je med drugim upoštevala tudi v letošnjem občinskem proračunu.

“Na razpisu sodelujemo z 11 partnerji iz Slovenije in Italije. Prijavili smo programe, vredne dobre tri milijone evrov, nimamo pa nobenega odziva na vprašanja, kaj bo s tem denarjem,” je ogorčen Uroš Korenčan, vodja oddelka za družbene zadeve na MOK, ki se mu zdi zavlačevanje z rezultati neresno. “Ne obetamo si zgolj sredstev za opremo hiše, temveč tudi za obratovanje. Notri naj bi bili del muzejske postavitve, umetniški rezidenčni center, ateljeji, kavarna,” spominja Korenčan.

“Če bomo na razpisu zavrnjeni, bomo iskali druge vire, prilagodili programe in zagotovili več komercialnih dejavnosti, da bi pokrili stroške,” predvideva.