Bojazen, ki ni votla

Obnova. Na strugah v Železnikih so v treh letih po katastrofalnih poplavah naredili premalo, je v pismu zapisala bralka in ošvrknila občinsko upravo. Župan Mihael Prevc se z oceno ne strinja.

Kritika in pohvala
“Kljub denarni pomoči, ki jo je občina dobila, struge ostajajo iste,” piše bralka. Prevc odgovarja, da občina z urejanjem vodototkov sicer nima nič – za struge skrbita agencija za okolje in Vodnogospodarsko podjetje Kranj –, je pa njuno delo pohvalil.

Naredili so veliko
“Če bi bila pred poplavami narejena vsaj četrtina tega, kar je bilo po njih, bi bila škoda bistveno manjša,” ocenjuje. Podobno meni vodja oddelka območja zgornje Save na agenciji za okolje Urban Ilc. Opozarja, da je bilo v sanacijo strug sicer vloženega že veliko denarja in da so sredstva omejena, zato delajo po prioritetah. Dodaja, da vsa letos predvidena dela še niso končana.

Strah še prisoten
Bralka je v pismu izrazila strah predvsem pred morebitno naslednjo povodnjijo. Prevc se negotovosti v mestu zaveda. “Železniki še nikoli niso bili tako lepi kot zdaj, ampak ljudi je upravičeno strah, če bi spet prišel tak val,” pravi in priznava, da bi si tudi sam želel, da bi določene stvari hitreje tekle. Zaradi pomanjkanja denarja se denimo za dve leti podaljšuje obnova infrastrukture, še precej bolj kritična pa se mu zdi počasna priprava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje večje poplavne varnosti Železnikov.

Zaščita od zgoraj
“Glede večje pretočnosti se ne da v mestu narediti nič. Nad Železniki je nujna pregrada, da bo voda skozi ozki del tekla bolj nadzorovano,” pomen dokumenta pojasnjuje Prevc. Da bi spodbudil pripravo, je na obisk v Železnike povabil predsednika vlade Boruta Pahorja, ki naj bi obisk že potrdil, Železnike pa bo po nekaterih neuradnih informacijah obiskal sredi maja. Potrdila iz njegovega kabineta včeraj sicer nismo prejeli.

Razpoka v kanjonu

Hiše ob kanjonu Kokre, kjer se je konec tedna zgodil podor, niso ogrožene, kar naj bi pokazali prvi ogledi prizorišča. Spomnimo, na jez v kanjonu blizu sotočja s Savo je zgrmelo okrog 1.500 kubičnih metrov materiala.

Razpoka gre mimo
“Razpoka od juga proti severu ne gre proti naseljenemu območju, zato življenjsko ne ogroža, nakazuje pa smer naslednjega podora in količino materiala, ki naj bi se znova porušil,” je po včerajšnjem ogledu dejal poveljnik mestnega štaba za civilno zaščito Sašo Govekar. Kranjska mestna uprava bo za ta del kljub temu naročila geološko poročilo.

Smiselno za cel kanjon
Ali bo v bližnji prihodnosti mestna uprava naročila geološko poročilo za celoten kanjon, saj so vdolž (blizu roba) do ceste Staneta Žagarja posejane hiše, Govekar včeraj ni znal napovedati.

Vsekakor se mu zdi študija smiselna – vsaj v pasu stotih metrov od kanjona, vendar opozarja, da je to odločitev, ki jo morata sprejeti mestna uprava in mestni svet. Izdelava ni poceni, je opozoril.

Manjši podori v kanjon so dokaj pogosti, v takem obsegu pa ne. Predvsem jih povzročajo vremenski vplivi. Na več delih kanjona je slabo urejena komunalna infrastruktura, Govekar pa želi preveriti tudi morebiten vpliv gradbenih del na Skalci.

Kdo bo očistil
Medtem je zanimivo tudi vprašanje več ton težke skale, ki je ostala na jezu. Vodja oddelka za območje zgornje Save Urban Ilc je povedal, da pretočnost ni ogrožena, prav tako po njegovem ni povečana poplavna ogroženost.

Opozoril pa je, da je za odstranitev in čiščenje zadolžen imetnik pravice za energetsko izkoirščanje vode, v tem primeru Gorenjske elektrarne.

Obala od vseh, denar od nikogar

Bled. “Obala je potrebna ureditve in rad bi videl kakšen konkreten projekt. Odvisna je tudi od tega, kako se bo rešilo vprašanje parkiranja, ki Bled obremenjuje prek vseh meja,” je ob nedavnem obisku na Bledu dejal predsednik države Danilo Türk.

Obala Blejskega jezera je zaradi posedanja v zelo slabem stanju. Projekta obnove ni in tudi več milijonov evrov za njeno temeljito obnovo ne. “Po orkanskem vetru leta 1984 ni nihče poskrbel za utrditev opornih zidov in dejstvo je, da je stanje vsako leto slabše. Vendar denarja za projekt nimamo, kajti ta čas sta naša prioriteta obvoznici. Poleg tega občina tudi ni lastnica cele obale, pač pa le tretjinskega dela v Mali in Veliki Zaki ter delov pri Vili Prešeren, Grajskem kopališču, pod Zdraviliškim parkom in na Mlinem, kjer pa poteka denacionalizacijski postopek,” je za Žurnal pojasnil blejski župan Janez Fajfar.

Občina v sklopu projekta ureditve veslaškega centra ureja obalo v Mali in Veliki Zaki, kar bo po besedah direktorja blejske občinske uprave Borisa Maleja stalo dobrih 600 tisoč evrov, nujno pa bi morali obnoviti tudi konzolni pločnik na Mlinem (zanj potrebujejo okoli 70 tisoč evrov), pešpot okrog jezera in pritoke v jezero. “Računamo na evropska sredstva, vendar moramo pred tem pripraviti še projekte, ki bodo stali več sto tisoč evrov,” je pojasnil Malej.

Tri leta za projekt
Do zdaj je bilo pripravljenih že nekaj idejnih zasnov – zadnjo je leta 2007 pripravila projektna skupina Bruto – vendar so vse ostale na papirju. Zdajšnje katastrofalno stanje obale je po mnenju omenjene skupine posledica velikih obremenitev, slabega vzdrževanja in stihijskih posegov.

Stanje vodotokov in priobalnih zemljišč spremlja tudi Agencija RS za okolje, oddelek območja zgornje Save, ki je o poškodbah obale obvestil občino. “Predvsem so potrebne obnova podrtih, popokanih in delno potopljenih podpornih zidov, zamenjava in nadomestitev lesenih pilotov ter stabilizacija obrežnih ureditev,” je povedal Urban Ilc, vodja omenjenega oddelka na okoljskem ministrstvu, in poudaril, da so poškodbe večinoma posledica dotrajanosti materiala in povečane obremenitve zaradi kopalcev.

Ilc je dodal, da je občina do zdaj pridobila le vodno soglasje za ureditev obale v Veliki Zaki. Poleg dejstva, da ni denarja niti za projekt niti za njegovo izvedbo, bo obnova obale dolgotrajna tudi zaradi razpršenega lastništva, saj je njenih lastnikov veliko, med njimi so tudi kmetje, Cerkev in hoteli. “Zavedamo se, da bo občina projekt morala pripraviti, vendar nam prej kot v od dveh do treh letih ne bo uspelo in potem bomo potrebovali tudi soglasja številnih lastnikov. To je dolga zgodba, ki pa jo moramo začeti,” je dejal župan. O dozdajšnjih projektih pa je dejal: “Niso bili uresničljivi.”