Letališče bodo odprli sredi junija

Leško letališče, ki bi ga po izgradnji nove asfaltirane steze morali odpreti že pred dvema tednoma, je v četrtek po vrsti zapletov dobilo odločbo radovljiške upravne enote za 12-mesečno poskusno obratovanje.

Od četrtka je pravnomočno tudi gradbeno dovoljenje, na katerega sta bili dani dve pritožbi, vendar je upravno sodišče obe zavrnilo. Zdaj bo letališče lahko pridobilo še uporabno in obratovalno dovoljenje. “To je dobra novica, ki jo je večina Leščanov težko pričakovala. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja in skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem bosta izvedena ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa, ki morata izkazati, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti,” je včeraj dejal župan Janko S. Stušek. Leško letališče bo v ponedeljek ali torek začelo poskusno obratovati, uradno pa ga bodo odprli sredi junija.

Letalci ne morejo leteti
Kot je povedal direktor letališča Pavel Škofic, so bili zaradi neobratovanja na mesec ob 20 tisoč evrov prihodkov. “Še pomembnejša pa je izguba dolgoročnega ugleda,” je poudaril Škofic.

Na letališču bodo lahko pristajala letala, težka do šest tisoč kilogramov in z do osmimi sedeži. “Zdaj bodo lahko pristajala sodobnejša, tišja in okolju prijaznejša letala,” je pojasnil. Na dogovor z občino pa še čakajo v Aeroklubu ALC Lesce, saj od vodstva letališča niso dobili pooblastila za registracijo letal in jih že dva meseca ne morejo uporabljati. “Težave so se zgodile zaradi različnega razumevanja pogodb,” je poudaril Andrej Kolar iz omenjenega kluba.

Igra živcev z letališčem

„Upali smo, da ga bomo dobili danes, vendar ga še nismo,“ je včeraj pozno popoldne povedala Manca Šetina Miklič iz kabineta radovljiškega župana.

Občina Radovljica težko pričakovanega uporabnega dovoljenja za novo vzletno-pristajalno stezo na letališču v Lescah od radovljiške upravne enote (UE) še ni dobila, brez njega pa ne morejo opraviti pregleda za pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Direktorat za civilno letalstvo na prometnem ministrstvu.

Padli na tehničnem
Na torkovem tehničnem pregledu so, kot je povedala Maja Antonič, načelnica UE Radovljica, ugotovili pomanjkljivosti.

„UE je določila osemdnevni rok za njihovo odpravo, uporabnega dovoljenja pa še ni izdala,“ je pojasnila načelnica. Na občini upajo, da ga bodo dobili čim prej in bi v petek lahko opravili pregled za obratovalnega.

„Če dovoljenj ne bomo uspeli pridobiti, bomo odprtje prestavili, saj letališča brez njih ne bomo odpirali,“ je poudarila Šetina Mikličeva.

Društvo očita, župan molči
Gradnja asfaltirane steze je občino stala 1,8 milijona evrov in ker se je letalska sezona že začela, želijo letališče odpreti čim prej, za to pa naj bi zadoščalo poskusno obratovalno dovoljenje.

„En mesec neobratovanja zavodu prinese od 15- do 20 tisoč evrov izgube, škodo pa bodo imeli tudi drugi uporabniki letališča. Zdajšnjo izgubo okrog 70 tisoč evrov smo nameravali sanirati do leta 2012, vendar ne z zaprtim letališčem,“ je pojasnil njegov direktor Pavel Škofic.

Odprtju letališča pa ostro nasprotujejo v Društvu gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, o čemer smo pisali že v petkovem Žurnalu24. Škofic je dejal, da želijo v društvu s tem zavlačevati in „vzbuditi dvom pri tistih, ki odločajo, da dovoljenj ne bi podpisali“, župan Janko S. Stušek pa očitkov društva ni želel komentirati, saj so po njegovem mnenju odraz nadaljnjega nasprotovanja letališču.

Hitreje do gradbenih dovoljenj

“Če bi investitorji upoštevali dejstvo, da mora biti projektna dokumentacija usklajena s predpisi, bi bili postopki hitrejši; in prav obveščanju je namenjena naša brezplačna pisarna,” je za Žurnal24 povedala Maja Antonič, načelnica Upravne enote (UE) Radovljica.

V brezplačni svetovalni pisarni so od lani našteli več kot 200 obiskov, z njo pa želijo skrajšati postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. “Najbolje je, da investitor in projektant na svetovanje prideta skupaj; tam dobita podatke o tem, kakšni pogoji veljajo za posamezno območje in kaj vse mora vsebovati dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tako naj bi se izognili večkratnemu dopolnjevanju dokumentacije in tako daljšemu čakanju na dovoljenje. Če je dokumentacija ustrezna, je najkrajši možni čas za izdajo dovoljenja dober teden,” je pojasnila Antoničeva.

Pogrešajo dvigalo
V stavbi UE so namestili tudi večji zaslon, prek katerega obiskovalci dobijo različne informacije o postopkih in zadevah, ki jih rešuje UE, ter o njenih novostih. Prizadevajo si tudi za lažji dostop za invalide in matere z otroškimi vozički, kajti dvigala nimajo, si ga pa želijo; za zdaj so to pomanjkljivost uredili tako, da so pred glavnim vhodom namestili zvonec za invalide.

Odločitve o tem, ali bo UE ostala v zdajšnji stavbi v bližini avtobusne postaje, še ni, kajti premišljujejo tudi o selitvi na novo lokacijo; ena od možnih je na bodočem Vurnikovem trgu.

Cerkveno bogastvo

“Skoraj o vseh zahtevkih, ki se nanašajo na zemljišča zunaj Triglavskega narodnega parka (TNP), smo že odločili, zdaj prehajamo na odločanje o tistih znotraj parka,” je o reševanju denacionalizacijskega zahtevka Nadškofije Ljubljana za Žurnal24 dejala Maja Antonič, načelnica Upravne enote (UE) Radovljica.

Radovljiška UE je do zdaj od celotnega nadškofijskega zahtevka za vračilo 21 tisoč hektarjev zemljišč na Pokljuki, od tega dobrih 15 tisoč hektarjev v TNP, s pravnomočnimi odločbami rešila devet tisoč hektarjev zemljišč, od tega je 3.600 hektarjev znotraj TNP.

Pri zemljiščih zunaj parka mora UE odločiti o okoli 300 hektarjih, skupaj pa je nerešenih še 11.800 hektarjev zemljišč. “Do zdaj smo odločili z 20 delnimi odločbami, samo lani pa smo v tej zadevi izdali šest delnih odločb in tri poročila. S poročili smo uredili 65 hektarjev zemljišč, o katerih pa še ni odločeno, saj se mora nadškofija dogovoriti s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov,” je pojasnila Antoničeva in poudarila, da je imela radovljiška UE prav zaradi nadškofijskega zahtevka enega od težjih primerov v državi, ki je tudi strokovno zelo zahteven in odmeven v javnosti.

Moteče spreminjanje pravne prakse
Nadškofiji je bilo do zdaj v naravi vrnjenih 8.640 hektarjev pokljuških gozdov, v primeru odškodnine pa to plača država. “Letos bomo poskušali rešiti večji del nerešenih zemljišč, trenutno pa si ne upam napovedati, da bo nadškofijski denacionalizacijski zahtevek letos v celoti končan, saj je odvisno od sodelovanja nadškofije, sklada in državnega pravobranilstva,” je še dejala načelnica. V omenjenem zahtevku, ki zadeva tudi TNP, meni, da bi moralo državno pravobranilstvo poiskati vse vire, s katerimi bi ugotovili, da gre za narodni park v celoti.

Radovljiška UE je v zadnjih 18 letih imela 931 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega je v 917 primerih že izdala pravnomočne odločbe. “Odločanje nam je otežila tudi različna pravna praksa – v teh letih se je namreč kar nekajkrat spremenila. Zahtevnejše je bilo tudi vračanje premoženja agrarnim skupnostim, takih zahtevkov je bilo 18, trenutno pa so nerešeni še trije, pri katerih gre za počasnejše dogovarjanje strank v postopku,” je povedala Antoničeva.