Plaža pod Triglavom

Odprtje. Ob Vodnem parku Bohinj v Bohinjski Bistrici sta obiskovalcem od danes na voljo nova zunanja bazena in sončna terasa, ki so ju odprli sinoči.

Večji bazen in manjši otroški skupaj merita 200 kvadratnih metrov, v prizidku pa so uredili pokrita prostora z ležalniki in sončno teraso. S to naložbo je investitor podjetje MPM Engineering zaokrožil ponudbo vodnega parka in bistveno povečal ležalne površine. „Nova bazena in terase so namenjeni obiskovalcem in tudi hotelskim gostom, za katere je bilo v vodnem parku premalo prostora, saj smo v deževnih poletnih dneh našteli na dan tudi 600 obiskovalcev. Poleg tega se Bohinjsko jezero ob slabem vremenu hitro ohladi in potrebe ljudi so narekovale zunanja bazena, v katerih bo voda ogrevana,“ je včeraj za Žurnal24 dejal Anže Čokl, direktor Vodnega parka in hotela Park Bohinj.

Kljub krizi nove naložbe
Naložba je stala dva milijona evrov, od tega je 1,5 milijona zagotovil Ribniški razvojni sklad, preostalo pa investitor. V vodnem parku so prenovili restavracijo, kljub novim bazenom pa cene vstopnic ostajajo enake. V hotelu in vodnem parku je 65 redno zaposlenih, Čokl pa je pojasnil, da jih bodo v poletni sezoni začasno zaposlili še okoli sedem.

Vodni park na leto obišče od 70 tisoč do 80 tisoč obiskovalcev, v prihodnje računajo, da jih bo še za deset odstotkov več. Na vprašanje, kako jim kljub gospodarski krizi uspevajo nove naložbe (lani so odprli nov hotel, op. p.) je Čokl odgovoril: “Gre za družinsko podjetje, imamo lastno projektiranje in nadzor, in zelo pazimo, kako ravnamo z denarjem, poleg tega z ekološko naravnanostjo na leto privarčujemo od 40 do 50 odstotkov energije.“

Bazena nared konec junija

Triindvajsetega junija bodo ob Vodnem parku Bohinj odprli zunanja bazena in z novim prizidkom povečali površine, namenjene kopalcem.

Poleg zdajšnjih bazenov jim bosta na voljo velik rekreacijski bazen in bazen za otroke. “V našem parku gre predvsem za družinski turizem, zato temu sledimo s ponudbo. Zdajšnje zmogljivosti parka so bile zaradi dobrega obiska in po odprtju hotela – za hotelske goste je uporaba vodnega parka vključena v ceno – premajhne, saj je bil bazen med počitnicami celo prepoln, zato smo dogradili bazena, sanitarije, tuše, površine za 160 ležalnikov in dodali sončno teraso,” je povedal Boštjan Čokl, direktor družbe MPM Engineering, ki je tudi investitor novih bazenov, ki bosta stala dva milijona evrov.

Bazenska voda za hlajenje
Rekordni obisk v vodnem parku je bil 912 obiskovalcev v enem dnevu, v povprečju pa jih okoli 300 na dan oziroma dobrih 80 tisoč na leto. Tako v vodnem parku kot Park hotelu Bohinj dajejo velik poudarek na ekologijo, zdaj bodo z bazensko vodo hladili lastne naprave za proizvodnjo električne energije.

Drugo leto še dvorana
“S tem smo že skoraj pri koncu našega investicijskega ciklusa, čaka nas le še obnova dvorane v Kulturnem domu Joža Ažmana, kjer bomo uredili sodobno kongresno dvorano. Ta čas pripravljamo dokumentacijo, dela pa bomo začeli prihodnje leto,” je pojasnil Čokl.

Bohinjci so se povezali s Škoti

V soboto zvečer so v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici s koncertom Mance Izmajlove in Prifarskih muzikantov slovesno odprli četrti festival alpskega cvetja, ki je letos v znamenju leta biotske raznovrstnosti.

Odprtja se je poleg ministra za okolje in prostor Roka Žarnića udeležila tudi delegacija iz škotske organizacije Turizem Severnega višavja (North Highlands Tourism), ki je del Iniciative za Severno višavje pod okriljem princa Charlesa. Škotski predstavniki so včeraj z organizacijo Turizem Bohinj podpisali sporazum o sodelovanju ter izmenjavi znanja in izkušenj.

Festival alpskega cvetja je zgled, kako lahko lokalna skupnost promovira in trži bogastvo narave, je ob odprtju povedal minister Roko Žarnić. (Foto: Andraž Sodja)

Inovativna promocija
“Letošnje leto je mednarodno leto biotske raznovrstnosti, ki je namenjeno ozaveščanju in opozarjanju na procese izgubljanja in ogrožanja raznovrstnosti. Festival alpskega cvetja v Bohinju je zgled, kako lahko lokalna skupnost inovativno promovira in tudi trži bogastvo narave, ob tem pa obvešča in opozarja domačine ter obiskovalce o ohranjanju tega bogastva za prihodnje rodove,” je povedal minister Žarnić.

Festival cvetja mika Škote

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo v soboto ob 20. uri odprli četrti Mednarodni festival alpskega cvetja, ki bo tudi osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti.

Turizem Bohinj bo festival pripravil v sodelovanju z Zavodom Triglavski narodni park (TNP) in okoljskim ministrstvom. V Bohinju in okolici se bo zvrstilo več kot 40 dogodkov: predavanj, delavnic, vodenih botaničnih in drugih izletov ter razstav. Letošnja novost z naslovom U konc’ sveta so pravljice doma je namenjena otrokom, ki bodo 29. in 30. maja od 10. do 14. ure spoznavali bohinjske pravljice. Drugega junija se bodo v Bohinju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem srečali župani alpskih občin, festival pa se bo s slovesnostjo končal 5. junija ob 18. uri v infosredišču Triglavska roža na Bledu.

Sodelovanje s Škotsko
Festivala se bo udeležila tudi škotska delegacija, kajti na Škotskem si zelo prizadevajo, da bi pripravili podobnega. “S predstavniki turizma severnega škotskega višavja bomo podpisali dogovor o sodelovanju, od katerega si obetamo dobre možnosti za predstavitev bohinjskega turizma,” je v torek povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V festivalsko dogajanje se ob letu biotske raznovrstnosti in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji dejavneje vključuje Zavod TNP. “Festival je tudi dobra priložnost za sodelovanje zavoda z lokalnim prebivalstvom,” je poudaril Martin Šolar, direktor TNP.

Preveč pločevine ob jezeru

Obiskovalci Bohinja, ki bodo svoje avtomobile parkirali na nedovoljenih mestih, bodo poleti morali globlje seči v žep, saj jih bo to stalo 80 evrov.

Delavci Cestnega podjetja Kranj na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče za 80 vozil. Končano bo do začetka junija, na njem pa tudi območje modre cone, v kateri bo mogoče polurno brezplačno parkiranje. (Foto: Renata Škerjanc)

Občina Bohinj je zvišala kazni za nepravilno parkiranje in za neplačilo parkiranja na urejenih parkiriščih. “Tako želimo zmanjšati pritisk vozil na jezersko obalo, kjer je vse več nedovoljenega parkiranja, kajti obiskovalci se ne zavedajo, da gre za občutljivo naravno okolje,” je za Žurnal pojasnil bohinjski župan Franc Kramar.

Pred Kristalom zastonj
V bližini Bohinjskega jezera je urejenih deset parkirišč, na travniku pred hotelom Kristal pa bo tudi letošnje poletje mogoče parkirati brezplačno. Ta čas na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče s parkomatom za 80 vozil, na njem pa bodo uredili tudi modro cono, v kateri bodo uporabniki pošte, trgovine in turističnega društva lahko pol ure parkirali brezplačno. Gradnja parkirišča bo stala okoli 70 tisoč evrov, denar pa je zagotovila občina.

Za parkirno hišo ni denarja

Ena ura parkiranja na parkiriščih ob jezeru stane en evro in je, kot je zatrdil župan, letos ne bodo podražili. Domačini lahko kupijo nalepko za celoletno parkiranje, ki stane deset evrov, za lastnike počitniških hišic 40 evrov. Brezplačno parkiranje pa omogoča kartica Gost Bohinja, ki za posameznika stane deset evrov, lastniki električnih avtomobilov pa jo lahko kupijo po polovični ceni.

“Kupi jo lahko vsak, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju, z njo pa si zagotovi tudi za deset odstotkov cenejše avtobusne prevoze prevoznika Alpetour,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

V Bohinju za mirujoči promet skrbita le dva redarja, po besedah enega od njiju, Vinka Čudna, pa bi poleti nujno potrebovali vsaj še enega. S projektom umirjanja prometa si v Bohinju prizadevajo za manj prometa ob jezeru ter uporabo javnega prevoza in kolesa.

“Rešitev bi bila parkirna hiša na Ribčevem Lazu ali pri spodnji postaji nihalke, vendar občina ta čas nima denarja, poleg tega čakamo na novi zakon o TNP, ki bo opredelil območja zanjo,” je dejal župan.

Parkiranje
Bohinjska redarja na leto izrečeta od tri tisoč do pet tisoč denarnih kazni za nepravilno parkiranje. Največ kršitev je med poletno sezono, ko je ob Bohinjskem jezeru tudi več kot dva tisoč avtomobilov na dan. Za nepravilno parkiranje morajo vozniki po novem odšteti 80 evrov, za neplačilo parkirnine na urejenem parkirišču pa 60. Uporaba ceste do planine Vogar stane deset evrov, zbrani denar pa gre za njeno asfaltiranje.

Voglu zmanjkuje moči

Zimska sezona, ki se je na smučišču Vogel končala 5. aprila, je bila slaba. Našteli so za kar 35 odstotkov manj smučarjev kot v lanski sezoni; družba Žičnice Vogel Bohinj pa ima tudi likvidnostne težave.

“Imeli smo 92 smučarskih dni in 66 tisoč smučarjev, kar pomeni likvidnostne težave,” je včeraj za Žurnal24 povedal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj. Poudaril je, da še imajo denar za plače 28 zaposlenim, prej (že 24. aprila) pa so začeli poletno sezono – nihalka vozi vsak dan od 8. do 18. ure. Vendar je bil slab obisk tudi med prvomajskimi prazniki, saj so v soboto in nedeljo našteli po le 200 obiskovalcev.

Čakanje na zakon
Čeprav zaposleni sicer prejemajo plače, pa je povprečje njihovih plač za 25 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Zaradi nižje kupne moči ljudi in slabšega obiska si še bolj želijo posodobiti smučišče, vendar projektov zaradi nerazumno dolgega sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) in državnega lokacijskega načrta (DLN) ne morejo pripraviti.

Načrti v zraku

Postavili bi tri nove žičnice (žičnico Šijo bi podrli in postavili novo z zadnjega Vogla do Šije) in z njimi pridobili 18 kilometrov smučarskih prog, kar bi po prvih ocenah stalo najmanj 20 milijonov evrov. “Priprava projekta za eno žičnico stane okoli 40 tisoč evrov, zato si ne moremo privoščiti, da v razmerah, ko ne vemo, kaj nam prinaša zakonodaja, tratimo denar za nekaj, kar morda sploh ne bomo smeli postaviti. Že deset let čakamo na odgovor, ali se lahko širimo in kakšne nove naprave lahko postavimo, vendar novega zakona o TNP še ni, za DLN pa smo izvedeli, da se sprejema šest let,” je bil razočaran Šumi.

Požagati žičniške naprave?
Zaradi naštetega je negotovo tudi iskanje vlagateljev in kandidiranje za evropski denar, zato se vrtijo v začaranem krogu ali, kot je dejal Šumi, smučišče Vogel umira na obroke. Konkurenca ga je že zdavnaj prehitela, smučarji si želijo sodobnejših naprav, obisk pa je iz leta v leto manjši.

Poleg tega novi zakon o TNP dovoljuje umetno zasneževanje na Voglu, ne pa tudi gradnje površinskih vodnih zbiralnikov. “Še šest let takega životarjenja ne bomo zdržali, zato resnično upam, da bodo ministri in poslanci pospešili postopke ter bomo novi zakon in DLN dobili čim prej. V nasprotnem primeru in če nam zakon ne bo ničesar dovoljeval, resno premišljujemo, da bomo odstranili žičnice in smučišča na Voglu ne bo več, kar pomeni udarec tudi za zimski turizem v Bohinju,” je poudaril prvi mož smučišča.

Prah izpraznil postelje

“Naravna katastrofa je najbolj prizadela prav Bled, saj imamo veliko letalskih gostov. Udarec narave smo močno občutili, katastrofa pa bi bila, če bi se to ponavljalo,” je o posledicah zaprtja zračnega prostora zaradi vulkanskega prahu pred dnevi dejala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled.

Letalskih gostov, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike (ZDA), Rusije, Velike Britanije (VB), Izraela, Francije, Japonske in Irske, je na Bledu okoli 40 odstotkov, zato je blejsko turistično gospodarstvo udarec, ko so na večini evropskih letališč letala ostala na tleh, zelo občutilo. “Kazalo je, da bo april dober, vendar so nam dobre rezultate odnesle omenjene težave. Turizem je nadvse občutljiva dejavnost, v kateri je negativni učinek naravnih katastrof takojšen; tistega, kar izgubiš, nikoli ne nadoknadiš,” je poudarila Štravs Podlogarjeva.

V Sava hotelih Bled (SHB) so imeli okrog 1.200 nočitev manj, kar po besedah Fedje Pobegajla, direktorja SHB, pomeni izgubo 200 tisoč evrov. Z organizatorji kongresov, zaradi odpovedanih so izgubili tisoč nočitev, se dogovarjajo, da bi jih izvedli maja ali junija, kljub temu pa bodo v SHB škodo izjemno težko pokrili.

Zaprosili bodo za subvencije
“Predvsem je bil velik izpad gostov iz VB, ZDA in Japonske, ki pa se ne bo poznal le pri nočitvah, pač pa tudi pri zunajhotelski porabi, zato bo škoda še veliko večja. Po prvomajskih praznikih bomo zbrali točne podatke in ministrstvo za gospodarstvo zaprosili za subvencijo,” je pojasnila direktorica Turizma Bled.

V Bohinju je več domačih

Manj škode je zaprtje zračnega prostora povzročilo bohinjskemu turizmu, kajti kot je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, pri njih ni veliko letalskih gostov. “Prevladujejo slovenski, hrvaški, madžarski in nemški gostje, ki pa niso vezani na letala.” Hit Alpinea, največji kranjskogorski ponudnik hotelskih ležišč, je zaradi omenjenih težav izgubil sto britanskih gostov. “Škode bo za okoli 50 tisoč evrov. Pozna se, da imamo kar 70 odstotkov slovenskih gostov,” je povedal Miran Čurin, direktor Hita Alpinee. Sreča v nesreči je bila, da je april za Kranjsko Goro čas nizke sezone – če bi se to zgodilo julija in avgusta, bi bila po besedah Mirjam Žerjav, direktorice LTO Kranjska Gora, to kriza za kranjskogorski turizem.

Bohinju monaški denar

Bohinjska Bistrica. “S festivalom želimo v Bohinj privabiti več gostov in podaljšati poletno sezono,” je o festivalu cvetja dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Četrti bohinjski festival cvetja bo od 22. maja do 5. junija, ko se bo zvrstilo več kot 50 dogodkov – razstave, koncerti, predavanja, botanični izleti, opazovanje ptic, 2. junija se bodo v Bohinju srečali župani alpskih občin in govorili o prometni ureditvi, slovesnost ob odprtju festivala pa bo tudi osrednja prireditev ob letošnjem letu biotske raznovrstnosti. “Zanimanje za festival narašča, z njim pa želimo privabiti tudi goste iz tujine. Z britanskega in nemškega trga smo že dobili prve rezervacije, in prav to je naš namen – da udeleženci festivala ostanejo v Bohinju več dni in da bi se festival poznal tudi na nočitvah,” je pojasnil Langus.

Bohinj skozi zgodbe
S kakovostnim programom je festival dobil mednarodno podporo – Turizem Bohinj je za projekte varstva narave od Kneževine Monako prejel 19 tisoč evrov, ki jih bodo porabili za projekt Naravni Bohinj, v katerega želijo vključiti prebivalce Bohinja, in za usposabljanje lokalnih vodnikov. “Po krajevnih skupnostih organiziramo srečanja in zbiramo zgodbe iz narave in življenja domačinov, ki jih bodo pri predstavitvi naše turistične ponudbe uporabili tudi lokalni vodniki,” je dodal. V Bohinju si, kot je poudaril Langus, ne želijo množičnega turizma, pač pa kakovostni turizem, s poudarkom na ohranjanju neokrnjene narave in spodbujanju ekološke zavesti med obiskovalci.

Na “črpalko” v hotel

“Goste želimo spodbuditi k uporabi javnega prevoza in okolju prijaznih vozil ter z različnimi ugodnostmi nagraditi stacionarne goste,” je o kartici Gost Bohinja in sodelovanju z javnimi prevozniki dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Kartica po polovični ceni

Občina Bohinj bo skupaj z okoljskim ministrstvom in Slovenskimi železnicami pripravila projekt prijazne ponudbe avtovlaka za uporabnike na progi Bohinjska Bistrica–Most na Soči, na kateri v zadnjih letih opažejo petodstotno letno rast prepeljanih potnikov.

Posebne ugodnosti pa bodo letos deležni lastniki električnih avtomobilov, ki lahko kartico kupijo po polovični ceni, svoje avtomobile pa brezplačno napolnijo v Bohinj Park Hotelu, ki je na nedavnih Dnevih energetikov v Portorožu prejel nagrado za energetsko učinkovito podjetje.

“Z okolju prijaznejšimi vozili in javnim prevozom želimo ohranjati zeleno oazo, ki je eden od sloganov bohinjskega turizma, s kartico pa v Bohinj privabiti več stacionarnih gostov,” je dodal Langus.

Za omenjeno kartico se odloča vse več gostov, kupi pa jo lahko vsakdo, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju. Lani so jih prodali 2.500, po besedah Langusa pa tudi letošnji prodaji dobro kaže.

“Ne omogoča le brezplačnega parkiranja v Bohinju, pač pa tudi različne ugodnosti v Kranjski Gori, Kobaridu, Tolminu in Ljubljani ter na Bledu in Jesenicah, med katere spadajo tudi cenejši ogledi zgornjesavskih muzejev,” je pojasnil Langus. V projekt bohinjske kartice se je vključil tudi Alpetour, ki bo imetnikom omogočil desetodstotni avtobusni prevoz po Bohinju in Gorenjski ter do Ljubljane in nazaj.

“Gostje naj bi si tako ceneje in z javnim prevozom ogledali tudi druge turistične kraje, prizadevamo pa si, da bi podoben dogovor dosegli še s Slovenskimi železnicami za ugodnejše prevoze z avtovlakom. Če nam letos še ne bo uspelo, nam bo pa zagotovo do prihodnjega leta,” je poudaril prvi mož Turizma Bohinj.

“Odločitev lastnika čim prej!”

“Pričakujem, da se bo lastnik hotelov čim prej odločil, ali namerava vlagati, saj gre za elitno destinacijo, če pa se bo odločil za prodajo, bomo z direktoratom za turizem pomagali iskati nove lastnike,” je ob včerajšnjem obisku v Bohinju v sklopu vladnega obiska Gorenjske poudaril gospodarski minister Matej Lahovnik.

Minister se je seznanil s težavami bohinjskega turizma, med katere spadajo tudi propadajoči hoteli ob Bohinjskem jezeru, na kar je javno že večkrat opozoril župan Franc Kramar.

Lastnik obljublja več let
V najslabšem stanju so hoteli Zlatorog, Pod Voglom in Bellevue. Potrebni so takojšnje obnove, ki pa jo lastnik Zmago Pačnik obljublja že več let. “Pačnik je povedal, da ne odstopa od razvojnih načrtov, ministrstvo za gospodarstvo pa naj bi pomagalo poiskati še kakšnega sovlagatelja. Treba je najti investitorja, da Bohinj postane elitna turistična destinacija,” je dejal Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. Pačnika na včerajšnjem srečanju ni bilo. “Povabili smo ga, a je menda nekje na potovanju. Bi bil pa zelo zaželen,” je pojasnil Kramar.

Prvi bo Bellevue
Nekaj obetov, da bodo hotele kljub gospodarski krizi vendarle obnovili, je dal Marko Dolanec, prokurist Alpe Adria turizma, upravljalca bohinjskih hotelov ob jezeru. “Prvi bo na vrsti Bellevue. Zanj se bo začela pripravljati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, upam, da bo to v roku od treh do šestih mesecev, prenovljen pa naj bi bil do začetka zimske sezone 2011,” je povedal Dolanec. Obnova bo stala okoli pet milijonov evrov.

Sledili naj bi obnova Hostla Pod Voglom, zanjo potrebujejo okoli 15 milijonov evrov, in Zlatoroga, za katerega pa še ne vedo, koliko bo prenova stala. “Kdaj bosta prišla na vrsto, še ne morem reči, za Hostel Pod Voglom pa pripravljamo idejno zasnovo,” je dejal Dolanec.

Za občinski lokacijski načrt
Na dejstvo, da je od obnove odvisen razvoj bohinjskega turizma, je vnovič opozoril Kramar: “Hoteli v Bohinju si zaslužijo boljšo in višjo raven, kot je zdaj.” Večjo pozornost pa bi morali nameniti zimskemu turizmu, da bi bili hoteli zasedeni vse leto in ne le poleti. Ob tem je Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, izpostavil predolgo čakanje na državni lokacijski načrt za Vogel, saj nanj čakajo že deset let. “Brez umetnega zasneževanja in novih žičniških naprav razvoja ne bo,” je pojasnil Šumi. Ena od možnosti je, da bi državni načrt spremenili v občinskega, saj bi ga po mnenju udeležencev srečanja dobili hitreje.