Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Na Kredarici čez noč 25 cm snega

“Trenutno je okoli 20 centimetrov snega. Prej so se temperature malo povečale, tako da se je nekaj snega že stopilo. Ta trenutek imamo 0 stopinj Celzija,” nam pove Dušan Vidmar, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Dom je na višini 2515 metrov, tako da so tovrstnih snežnih metežev vajeni.

“Presenetilo nas sneženje ni. Pri nas je normalno, da vsak mesec enkrat sneg zapade. Tudi avgusta se kdaj zgodil, da zapade 15 centimetrov snega,” pove Vidmar. Številni, ki so rezervirali ležišče v koči, so rezervacijo raje odpovedali. Nekateri pa se vseeno niso dali zlahka.

Obiskovalci raje ostali kar v koči
“Nekaj obiskovalcev imamo. Predvsem so tujci, ki pač ne odnehajo, če pridejo sem. Slovencev je pa res bolj malo. Nekateri na to niso računali. Za odhod na vrh Triglava zdaj res niso dobre razmere. Sneg je moker in hitro lahko zdrsneš. Višje je morda še več snega. Nič se ne vidi, ker je megla. Tako tudi od naših gostov še nihče ni poskušal iti dol. Zadržujejo se v naši koči in čakajo na izboljšanje,” še pove Vidmar, ki je v koči že deveto leto in je po tem času, kot pravi sam, navajen že vseh vremenskih razmer.

Drago ležanje na travi

Kazni za kršitelje. Tisti, ki se bodo sončnim žarkom predajali na mehki travi v blejskem parku pod promenado, tvegajo, da jih občinski redar oglobi za 150 evrov. Enako tudi lastnike psov, ki svojih štirinožnih prijateljev ne bodo imeli na povodcih ali za njimi ne bodo pospravili iztrebkov.

“Parki niso namenjeni sončenju in celotna obala jezera ni kopališče. Kopanje je dovoljeno v Grajskem kopališču, svoje plaže imajo tudi hoteli, v Mali Zaki pa sta kopanje in ribolov prepovedana.

Novega kopalnega režima še ni, kajti čakamo na sprejetje prostorskega načrta, ki pa je odvisno tudi od države. Upam, da nam ga bo uspelo sprejeti do naslednje jeseni, nov kopalni režim pa bi začel veljati leta 2012,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave.

Javni WC pod tribunami
Glede zelenice na Mlinem, ki je med turisti in obiskovalci priljubljen prostor za kopanje, denacionalizacijski postopek med občino in upravičenci še ni končan, zato občina letos tam ne bo postavljala premičnih stranišč.

Po Malejevih besedah se dogovarjajo s skladom kmetijskih zemljišč za zemljišče v Veliki Zaki, kjer bi postavili tako stranišče, javna stranišča pa gradijo tudi pod novimi tribunami. Plažo oziroma travnate površine v Veliki Zaki bo najela družba Sava Hoteli Bled, ki naj bi v naslednjih dneh podpisala pogodbo z občino.

Njeno je makadamsko parkirišče, bila pa so tudi igrala, ki so jih med urejanjem obale odstranili. “Igrala niso bila občinska in jih mi nismo odstranili. Glede kopalnih mest pa: dejstvo je, da mora biti mogoč dostop do obale in jezera, ob tem pa se morajo obiskovalci zavedati, da se na delih obale, ki niso namenjena kopanju, kopajo na lastno odgovornost,” je poudaril Malej.

Hotel Alpina je varen

“Odpravili smo vse pomanjkljivosti in še več, tako da hotel zagotavlja varnost za zaposlene in goste,” je za Žurnal24 povedal direktor Hita Alpinee Miran Čurin.

Prve goste naj bi sprejeli že v petek. Kot smo že poročali, so po odkritju nevarnih koncentracij legionele v celoti prenovili vodovodni sistem v hotelu, saj predpisani ukrepi, toplotni šoki, niso izkoreninili nevarne bakterije.

Prenova je stala okoli sto tisoč evrov, zaradi zaprtja hotela pa so imeli okoli pol milijona evrov izpada dohodka.

O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Brez tehničnega ni odprtja

Novi avtocestni priključek v Naklem v smeri Ljubljane bo odprt prihodnji teden, napoveduje družba za avtoceste (Dars).

Gradbena dela so sicer že približno en teden končana, kar so na Darsu potrdili, vendar pa kljub temu priključek še ni predan namenu.

Tehnični pregled
Pri Darsu pojasnjujejo, da čakajo na tehnični pregled, ki je napovedan za jutri. “Ni možno, da bi ga predali prej,” je dejal Marjan Koler iz službe za komuniciranje pri Darsu.

Na vprašanje, ali odprtje zavlačujejo morebitne tehnične ali druge težave težave, je odgovoril, da bo z odgovori na vsa vprašanja glede ustreznosti priključka postregel prav omenjeni pregled.

“Dars bo priključek predal prometu takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja, predvidoma v začetku prihodnjega tedna,” je
zaključil.

Veliko koristi
“S tem bo končano obdobje, ki je trajalo več kot deset let in v katerem smo si prizadevali za izgradnjo priključka, ki je v preteklosti že bil, a je bil ob načrtovanju gradnje gorenjske avtoceste ukinjen,” je že pred časom dejal nakelski župan Ivan Štular, meneč, da bo nov priključek velika pridobitev za prebivalce njegove in tržiške občine, zlasti za razvoj turizma.

Razbremenil pa naj bi tudi regionalno cesto Podbrezje–Naklo in preusmeril tovorni promet na 
avtocesto.

Nogomet goste zadržal doma

“Svetovno nogometno prvenstvo vsekakor vpliva na slabši obisk, saj so ljudje ostali doma, pričakujemo pa, da se bo po koncu prvenstva zelo povečal,” je za Žurnal24 v torek dejal Nejc Kelbl, vodja kampa Camping Bled.

Kljub temu so z junijsko zasedenostjo zadovoljni, precej slabši pa je bil obisk aprila in maja, saj je bilo gostov tedaj 15 odstotkov manj kot lani. “To je posledica slabega vremena, kar potrjuje podatek, da smo maja namerili 230 litrov padavin na kvadratni meter, lani pa le 80. Računamo na dobra julij in avgust ter da bomo ponovili lansko sezono, v kateri smo imeli skoraj 90 tisoč nočitev in 30 tisoč gostov,” je povedal Kelbl.

Tudi letos računajo na Nizozemce in Nemce, ki jim sledijo Britanci in Italijani, slovenskih gostov pa je le slab odstotek. Da bi jih bilo več, so se lotili akcije Poletna zabava za vso družino v kampu, s katero otroci do 6. leta bivajo brezplačno, družinam pa za pet bivalnih dni šestega podarijo.

Na počitnice v lesen šotor
Sredi julija bodo v kampu, v katerem lahko sprejmejo 1.200 gostov, namestili lesena šotora z ležišči, prihodnje leto pa jih bodo dodali deset in uredili ekovasico. “Pred njimi bodo leseni čebri, v katerih se bodo lahko poleti hladili, pozimi pa greli, kajti s tem želimo podaljšati sezono. Poleg tega ima talno gretje sanitarni objekt,” je dejal Kelbl. Gostje so zadovoljni tudi z obnovljeno plažo, ki jo je uredila občina, v kampu pa so se povezali z nizozemsko agencijo, ki je zakupila 15 velikih šotorov, ki so namenjeni najemu in oddani že za vse poletje.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Klasika, začinjena z jazzom

V sredo se bo začel 15. Festival Bled, ki bo v znamenju 50. obletnice jazza na Bledu in 200. obletnice Frédérica Chopina. Do 20. julija se bo zvrstilo 20 koncertov, novost pa bodo matineje in poulični nastopi.

Udeležba je izjemna, je dejal Jernej Brence, ustanovitelj in umetniški vodja festivala, saj bo Bled v naslednjih treh tednih gostil več kot 200 vrhunskih glasbenikov s celega sveta, mojstrske tečaje za violino in violo pa bo obiskovalo 124 udeležencev. Festival je pomemben tudi za blejske hotelirje, saj so imeli lani zaradi festivala okoli 3.600 nočitev.

Uvodni koncert bo ob 20.30 v blejski cerkvi svetega Martina, trio Brence, Haas in Panhofer bo izvedel dela Dmitrija Šostakoviča, koncert pa je posvečen spominu na glasbenika Acija Bertonclja.

Kar šest prizorišč
Prizorišča festivala bodo Festivalna dvorana Bled, Vila Bled, Belvedere, hotela Golf in Triglav ter cerkev svetega Martina, koncerti pa bodo ob 20.30. V soboto bo nastopil komorni orkester festivala Bled s solisti, v ponedeljek bosta Orkester Mandolina Ljubljana in Kar češ brass band poskrbela za Balkan žur, 8. julija bodo nastopili havanski Mariachi Real Jalisco, 12. julija Slovenski oktet, 17. julija bo slavnostni koncert ob 50-letnici jazza na Bledu z Big Bandom Grosuplje, končala pa ga bosta brata Javorkai.

Brezplačno radovljiško poletje

V Radovljici se bo v četrtek začelo Poletje 2010, v sklopu katerega bodo s koncerti spodbudili utrip in dogajanje na Linhartovem trgu.

Linhartova dvorana je pripravila program skupaj z društvom Radkultur in poskrbela, da bodo prireditve brezplačne. Obiskovalci bodo lahko do 29. julija prisluhnili ženskemu pevskemu zboru iz Tolmina Znamenje, skupinam Sedef, Blue Angel Gang in 2Phat Generation, nastopili bodo plesalci Blejskega plesnega studia, niz koncertnih večerov pa bo sklenila Neisha.

“Upam, da bodo tudi letošnji četrtkovi večeri tako dobro obiskani kot lanski, ko smo našteli okoli dva tisoč obiskovalcev,” je včeraj dejal Andrej Kokot, direktor Linhartove dvorane Radovljica, Toni Bogožalec iz omenjene dvorane pa je ob tem dodal, da so koncerti, vsi se bodo začeli ob 20. uri, tudi obogatitev turistične ponudbe.

Vnovično klestenje stroškov? (mednaslov)

Poletje 2010 bo stalo 13 tisoč evrov, od tega bo dobro polovico zagotovila Linhartova dvorana, preostalo pokrovitelji, omenjena dvorana pa bo tudi po odcepitvi turistične dejavnosti – zanjo skrbi novi zavod Turizem Radovljica – organizirala poletne koncerte. Kokot je opozoril na morebitno vnovično zmanjšanje občinskih sredstev. “V pripravi je poračun občinskega proračuna, z občine pa so nas opozorili, da so se proračunski prihodki zmanjšali za 20 odstotkov in da bo treba skrčiti stroške. Zaradi lanskega zmanjšanja količine denarja še letos čutimo posledice, med drugim smo se morali odpovedati glasbenemu abonmaju, če pa se bo to ponovilo tudi letos, bom občino pozval, naj se ne dela norca iz javnih sredstev,” je poudaril.