Drago ležanje na travi

Kazni za kršitelje. Tisti, ki se bodo sončnim žarkom predajali na mehki travi v blejskem parku pod promenado, tvegajo, da jih občinski redar oglobi za 150 evrov. Enako tudi lastnike psov, ki svojih štirinožnih prijateljev ne bodo imeli na povodcih ali za njimi ne bodo pospravili iztrebkov.

“Parki niso namenjeni sončenju in celotna obala jezera ni kopališče. Kopanje je dovoljeno v Grajskem kopališču, svoje plaže imajo tudi hoteli, v Mali Zaki pa sta kopanje in ribolov prepovedana.

Novega kopalnega režima še ni, kajti čakamo na sprejetje prostorskega načrta, ki pa je odvisno tudi od države. Upam, da nam ga bo uspelo sprejeti do naslednje jeseni, nov kopalni režim pa bi začel veljati leta 2012,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave.

Javni WC pod tribunami
Glede zelenice na Mlinem, ki je med turisti in obiskovalci priljubljen prostor za kopanje, denacionalizacijski postopek med občino in upravičenci še ni končan, zato občina letos tam ne bo postavljala premičnih stranišč.

Po Malejevih besedah se dogovarjajo s skladom kmetijskih zemljišč za zemljišče v Veliki Zaki, kjer bi postavili tako stranišče, javna stranišča pa gradijo tudi pod novimi tribunami. Plažo oziroma travnate površine v Veliki Zaki bo najela družba Sava Hoteli Bled, ki naj bi v naslednjih dneh podpisala pogodbo z občino.

Njeno je makadamsko parkirišče, bila pa so tudi igrala, ki so jih med urejanjem obale odstranili. “Igrala niso bila občinska in jih mi nismo odstranili. Glede kopalnih mest pa: dejstvo je, da mora biti mogoč dostop do obale in jezera, ob tem pa se morajo obiskovalci zavedati, da se na delih obale, ki niso namenjena kopanju, kopajo na lastno odgovornost,” je poudaril Malej.

O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Riklijeva vila je izvisela

“Zelo sem razočaran! Pričakoval sem, da bodo pomagali z vsaj nekaj tisoč evri, kajti na Bled vozijo vse pomembneže in z Bledom oglašujejo slovenski turizem,” je zavrnitev vloge za denar za obnovo Riklijeve vile včeraj za Žurnal24 komentiral blejski župan Janez Fajfar.

Poudaril je, da je stavba pomemben kulturni spomenik, “vendar naši argumenti za kulturno ministrstvo očitno niso dovolj”, je dodal. Za Marka Omana, lastnika oziroma zakonitega zastopnika Riklijeve vile, je bila zavrnitev njegove pritožbe na zavrnjeno vlogo za 200 tisoč evrov pričakovana. “Niti prvič niti drugič z vlogo nisem bil uspešen in je pristala na rezervni listi. Vendar me to ne bo odvrnilo od tega, da se bom na razpis, ki bo leta 2011, vnovič prijavil,” je pojasnil Oman.

Igralnica v Riklijevi vili?
Septembra bo začel razpadajočo stavbo rušiti; porušil bo stranska zidova in zadnji zid, sprednjega pa bo ohranil in ustrezno zavaroval. Na vprašanje, kdaj se bo lotil gradnje, je dejal, da datuma še ne more napovedati. “Odvisno je tudi od tega, kdaj bom dobil dovoljenje za apartmaje v Podkorenu, kajti zasluženi denar nameravam porabiti za gradnjo na Bledu (stala bo 1,2 milijona evrov, op. p.).” Poleg tega Oman za Riklijevo vilo išče soinvestitorja ali najemnika. Pogovarjal se je že z vodstvom Casinòja Bled, da bi v vilo preselili igralnico, vendar posebnega zanimanja za to po Omanovih besedah niso pokazali.

Nogomet goste zadržal doma

“Svetovno nogometno prvenstvo vsekakor vpliva na slabši obisk, saj so ljudje ostali doma, pričakujemo pa, da se bo po koncu prvenstva zelo povečal,” je za Žurnal24 v torek dejal Nejc Kelbl, vodja kampa Camping Bled.

Kljub temu so z junijsko zasedenostjo zadovoljni, precej slabši pa je bil obisk aprila in maja, saj je bilo gostov tedaj 15 odstotkov manj kot lani. “To je posledica slabega vremena, kar potrjuje podatek, da smo maja namerili 230 litrov padavin na kvadratni meter, lani pa le 80. Računamo na dobra julij in avgust ter da bomo ponovili lansko sezono, v kateri smo imeli skoraj 90 tisoč nočitev in 30 tisoč gostov,” je povedal Kelbl.

Tudi letos računajo na Nizozemce in Nemce, ki jim sledijo Britanci in Italijani, slovenskih gostov pa je le slab odstotek. Da bi jih bilo več, so se lotili akcije Poletna zabava za vso družino v kampu, s katero otroci do 6. leta bivajo brezplačno, družinam pa za pet bivalnih dni šestega podarijo.

Na počitnice v lesen šotor
Sredi julija bodo v kampu, v katerem lahko sprejmejo 1.200 gostov, namestili lesena šotora z ležišči, prihodnje leto pa jih bodo dodali deset in uredili ekovasico. “Pred njimi bodo leseni čebri, v katerih se bodo lahko poleti hladili, pozimi pa greli, kajti s tem želimo podaljšati sezono. Poleg tega ima talno gretje sanitarni objekt,” je dejal Kelbl. Gostje so zadovoljni tudi z obnovljeno plažo, ki jo je uredila občina, v kampu pa so se povezali z nizozemsko agencijo, ki je zakupila 15 velikih šotorov, ki so namenjeni najemu in oddani že za vse poletje.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Klasika, začinjena z jazzom

V sredo se bo začel 15. Festival Bled, ki bo v znamenju 50. obletnice jazza na Bledu in 200. obletnice Frédérica Chopina. Do 20. julija se bo zvrstilo 20 koncertov, novost pa bodo matineje in poulični nastopi.

Udeležba je izjemna, je dejal Jernej Brence, ustanovitelj in umetniški vodja festivala, saj bo Bled v naslednjih treh tednih gostil več kot 200 vrhunskih glasbenikov s celega sveta, mojstrske tečaje za violino in violo pa bo obiskovalo 124 udeležencev. Festival je pomemben tudi za blejske hotelirje, saj so imeli lani zaradi festivala okoli 3.600 nočitev.

Uvodni koncert bo ob 20.30 v blejski cerkvi svetega Martina, trio Brence, Haas in Panhofer bo izvedel dela Dmitrija Šostakoviča, koncert pa je posvečen spominu na glasbenika Acija Bertonclja.

Kar šest prizorišč
Prizorišča festivala bodo Festivalna dvorana Bled, Vila Bled, Belvedere, hotela Golf in Triglav ter cerkev svetega Martina, koncerti pa bodo ob 20.30. V soboto bo nastopil komorni orkester festivala Bled s solisti, v ponedeljek bosta Orkester Mandolina Ljubljana in Kar češ brass band poskrbela za Balkan žur, 8. julija bodo nastopili havanski Mariachi Real Jalisco, 12. julija Slovenski oktet, 17. julija bo slavnostni koncert ob 50-letnici jazza na Bledu z Big Bandom Grosuplje, končala pa ga bosta brata Javorkai.

Sedmerčki na Bledu

Blejski labodi imajo podmladek, sedem sivih, puhastih mladičkov, ki privabljajo navdušene poglede mimoidočih.

Kot je povedala Vanja Piber iz blejskega turističnega društva, je labodja družina gnezdila na Blejskem otoku, sedmero mladih labodov pa so ta čas edini mladiči na jezeru. “Drugo gnezdo z dvema jajcema je bilo še pod Vilo Zlatorog, vendar smo ju našli v jezeru in se mladiča nista izlegla,” je pojasnila Pibrova.

Število labodov raste
Ta čas je na Blejskem jezeru 13 odraslih labodov in že omenjenih sedem mladičev, ki se bodo do prihodnjega poletja obarvali belo, število labodov pa zadnja leta narašča.

Veslačev kot gledalcev

Tekma svetovnega pokala v veslanju, ki jo je Bled po 21 letih gostil prejšnji konec tedna, je sicer napolnila blejske hotele, privabila pa malo gledalcev.

Kot je včeraj za Žurnal24 povedal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva v občinah Bled in Bohinj, si je tekmovanja v treh dneh ogledalo okoli tisoč gledalcev, kar je precej manj, kot so jih na Bledu, ki v svetu slovi po najlepši veslaški progi, pričakovali. Najbolje obiskane so bile nedeljske tekme, ki si jih je ogledalo 500 gledalcev, parkirišča, na katerih je bilo prostora za 900 vozil, pa so bila precej prazna. Za red in varnost je skrbelo deset policistov, šest občinskih redarjev ter 80 rediteljev in varnostnikov. “Kršitev javnega reda in miru ni bilo, je pa bilo med obiskovalci nekaj negodovanja zaradi zapor, zato smo v nedeljo odprli pešpot pod gradom,” je dejal Sodja. Priljubljena sprehajalna pot okoli Blejskega jezera je bila namreč prehodna le do hiše ribiške družine, kjer je bila zapora.

Premalo za promocijo
“V Mali Zaki je bila draga veslaška oprema in zaradi strogih pravil je med tekmovanjem veljal drugačen prometni režim, sicer pa stadion po začetku tekme tudi zaprejo.Poleg tega so se obiskovalci lahko na prizorišče pripeljali brezplačno z ekološkimi avtobusi, ki jih poganja vodik, s čimer smo poskrbeli za okolje,” je pojasnil blejski župan Janez Fajfar in priznal, da je bil slab obisk tudi posledica neučinkovitega oglaševanja. “Tekmo bi morali bolje oglaševati v sosednjih državah in morda premisliti o organiziranih prevozih z vlaki. Tudi sam bi moral več narediti,” je poudaril župan.

Kitajci se vračajo
O vzrokih za slab obisk se bodo, da se ne bi ponovil ob svetovnem prvenstvu, kot je dejala Veronika Bakač, medijska predstavnica Veslaške zveze Slovenije, pogovorili na sestanku organizacijskega odbora, ki bo v naslednjih dneh. “Glede slabe volje zaradi zapor pa bo poti za pešce prihodnje leto treba drugače urediti,” je dodala. Dobro oceno pa je dobila veslaška infrastruktura, ki je še posebno navdušila kitajske in iranske tekmovalce, saj se že zanimajo za priprave na Bledu.

Kremšnita kot saherca

Blejska kremna rezina, ki jo v slaščičarski delavnici hotela Park izdelujejo po recepturi slaščičarskega mojstra Ištvana Lukačeviča, naj bi dobila svojo blagovno znamko.

Postopek za registracijo blagovne znamke originalna blejska kremna rezina so začeli v Sava hotelih Bled (SHB), kjer, kot je včeraj pojasnila Alenka Bešter iz službe za odnose z javnostmi v SHB, želijo z registracijo ohraniti tradicijo te prepoznavne blejske sladice. Postopek še ni končan.

“Besedna zveza originalna kremna rezina vsebuje samo podatek o vrsti blaga in njegovem geografskem izvoru, zaradi česar Urada RS za intelektualno lastnino (UIL-SIPO) do zdaj ni izdal odločbe,” je za Žurnal24 povedal Jurij Žurej, direktor UIL-SIPO.

To pomeni, da blejska kremna rezina potrebuje še znak, po katerem bi jo lahko kupci prepoznavali podobno kot na primer znano sacher torto – recept je skrivnost in ga hranijo le v hotelu Sacher –, ki jo prepoznajo po čokoladnem napisu original Sacher torta.

Lahko jih delajo tudi drugi
Žurej je pojasnil, da če nekdo zavaruje znamko, lahko potem edini uporablja določen znak za označevanje blaga in storitev.

Pri blejski kremni rezini bi znak lahko uporabljali le SHB, kar pa ne pomeni, da drugih kremšnit ne bi smeli izdelovati.

Ko bodo v SHB pripravili znak zanjo, bi blagovna znamka po besedah Žureja lahko bila registrirana v šestih mesecih.

Od računalnikov na drevesa

Bled. Na blejski Straži so v soboto odprli pustolovski park, ki je namenjen družinam. Odprt bo do konca oktobra, pozimi bo zaprt, naenkrat pa lahko sprejme sto ljudi.

Park sta postavili podjetji Koren Sports in 3glav adventures, pet plezalnih poti pa omogoča od dve do tri ure zanimivega programa.

“To je naš prvi pustolovski park v Sloveniji. Poudarek je na doživljajskem popotovanju na plezalni poti, ki je speljana skozi gozd, s katerim želimo družine privabiti v naravo, otroke pa stran od računalnikov. Poleg tega jih bomo z različnimi zgodbami opozarjali na okoljske probleme, saj bomo vsako leto gostili eno od ogroženih živalskih vrst – letos gostimo orangutana,” je pojasnil Matija Koren.

Novost za boljši obisk
Postavitev parka je stala 200 tisoč evrov, za varnost obiskovalcev pa skrbi deset zaposlenih. “To je dobrodošla novost na Bledu, s katero naj bi se povečal obisk, saj računamo, da bo park na leto obiskalo okoli 20 tisoč ljudi, na poletnem sankališču na Straži, kamor vozi sedežnica, pa jih naštejemo 30 tisoč,” je povedal Mirko Ulčar, direktor Infrastrukture Bled.

Za pustolovski park so morali pridobiti gradbeno dovoljenje, uporabnega pa pričakujejo v naslednjih dneh. “V Evropi noben tak park nima gradbenega dovoljenja, pač pa le dovoljenje za poseg v naravno okolje. Mi smo za pridobivanje dovoljenja za blejskega potrebovali tri leta,” je dejal Koren.