Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Sedež parka v Bohinj

“To je praznik za Bohinjce! Čas je že bil, da bomo imeli prebivalci v parku prednosti in ne bomo drugorazredni državljani, kajti zavedati se moramo, da ne leži Bohinj v Triglavskem narodnem parku (TNP), pač pa TNP leži v Bohinju,” je petkovo sprejetje novega zakona o TNP komentiral bohinjski župan Franc 
Kramar.

Sedež v petih letih
Bohinjci so z novim zakonom dosegli selitev sedeža parka v Bohinj in dva predstavnika v svetu zavoda TNP. Kramar pričakuje, da bodo sedež dobili najpozneje v petih letih: “Nedopustno je bilo, da je sedež parka zunaj TNP. Lahko bi bil v mladinskem domu v Ribčevem Lazu ali Stari Fužini, kjer namerava zavod TNP graditi informacijsko središče.” Dodal je, da bosta možna tudi umetno zasneževanje in širitev smučišča Vogel. Zakon je sicer po njegovem mnenju zadosti omejevalen glede kapitalskih apetitov, prebivalcem TNP pa prinaša več finančnih spodbud države. Njena udeležba pri infrastrukturi naj bi bila namreč 80-odstotna, za 25 odstotkov več pa bo tudi denarja za razpise.

Vogel čaka še DLN
Novi zakon so podprle vse stranke, zanj pa je v petek glasovalo 71 od 72 poslancev. “Po dolgih 14 letih prizadevanj smo ga končno dobili, kajti zakon iz leta 1981 je bil nesprejemljiv. Mislim, da je kljub 60 prepovedim dober zakon,” je dejal poslanec in bohinjski podžupan Anton Urh.

Zadovoljen je tudi Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, ki upa, da bo država v enem letu sprejela še državni lokacijski načrt (DLN) za Vogel: “Upam, da bo DLN razvojno naravnan in bo omogočal umetno zasneževanje ter nove proge in žičnice ter da še nismo zamudili vseh priložnosti za evropski denar.”

Z novim zakonom so večje pristojnosti in obveznosti zavoda TNP, v katerem je 52 zaposlenih, novi zakon pa predvideva deset novih. Direktor zavoda Martin Šolar je povedal, da zakon ni idealen, je pa korak naprej v smislu varstva narave. O selitvi sedeža parka je dejal, da za zdaj nista jasni niti finančna plat selitve niti lokacija. Na vprašanje, ali bodo stavbo na Bledu, kjer je zdaj sedež parka, prodali, je odgovoril: “Tega še ne vem. Dejstvo pa je, da to ni tako preprosto.”

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

Izgubi napovedali vojno

“Sklad je imel lani 50 tisoč evrov izgube, v dveh letih pa naj bi prišli na pozitivno ničlo,” je po včerajšnji skupščini lastnikov Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (TNP) dejal njegov direktor Ivan Novak.

Pojasnil je, da je izguba sklada predvsem posledica investicij v obnavljanje objektov, tudi Šport hotela Pokljuka, ki ima sto tisoč evrov izgube, in pomanjkanja gostov.

“Menim, da je novi direktor (Rado Urevc, op. p.) dobra izbira in mu bo s pravo promocijo ter marketingom uspelo povečati obisk in prihodke,” je dejal prvi mož sklada.

V hotelu naj bi do konca leta uredili center dobrega počutja s telovadnico. Dela bodo stala okoli 400 tisoč evrov, denar pa bo z dokapitalizacijo zagotovil Brest Cerknica.

“Konec maja bomo začeli prenavljati penzion Jelka, kjer bomo uredili 60 ležišč. Prenova bo stala okoli milijon evrov, denar pa bomo zagotovili z dokapitalizacijo poslovnega partnerja Elmont Bled, kreditom in lastnimi sredstvi,” je povedal Novak.

Kje je premoženje sklada?
Sklad ima deleže v družbah Šport hotel Pokljuka in Pokljuka turizem, na smučiščih Vogel (16-odstotni delež) in Kanin; v lasti pa ima objekt Savica v Bohinju, na Zatrniku in večje zemljišče v Studorju v Bohinju.

O težavah smučišča Vogel je skladov nadzornik Franc Kramar dejal: “Nelogično je, da govorijo o slabi sezoni ter težavah v poslovanju in premišljujejo celo o tem, da bi žičnice požagali, po drugi strani pa največji lastnik KD Kapital kupuje delnice. Že zdaj bi lahko žičnice zamenjali z novimi na istih trasah, vendar imam občutek, da gre tudi za izsiljevanje.”

Kramar, ki je tudi eden od malih delničarjev, si bo kot nadzornik prizadeval za razjasnitev vzrokov izgube, pregled bilančnega stanja v preteklosti in pojasnitev, kje je premoženje sklada in kaj se je z njim dogajalo.

Voglu zmanjkuje moči

Zimska sezona, ki se je na smučišču Vogel končala 5. aprila, je bila slaba. Našteli so za kar 35 odstotkov manj smučarjev kot v lanski sezoni; družba Žičnice Vogel Bohinj pa ima tudi likvidnostne težave.

“Imeli smo 92 smučarskih dni in 66 tisoč smučarjev, kar pomeni likvidnostne težave,” je včeraj za Žurnal24 povedal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj. Poudaril je, da še imajo denar za plače 28 zaposlenim, prej (že 24. aprila) pa so začeli poletno sezono – nihalka vozi vsak dan od 8. do 18. ure. Vendar je bil slab obisk tudi med prvomajskimi prazniki, saj so v soboto in nedeljo našteli po le 200 obiskovalcev.

Čakanje na zakon
Čeprav zaposleni sicer prejemajo plače, pa je povprečje njihovih plač za 25 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Zaradi nižje kupne moči ljudi in slabšega obiska si še bolj želijo posodobiti smučišče, vendar projektov zaradi nerazumno dolgega sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) in državnega lokacijskega načrta (DLN) ne morejo pripraviti.

Načrti v zraku

Postavili bi tri nove žičnice (žičnico Šijo bi podrli in postavili novo z zadnjega Vogla do Šije) in z njimi pridobili 18 kilometrov smučarskih prog, kar bi po prvih ocenah stalo najmanj 20 milijonov evrov. “Priprava projekta za eno žičnico stane okoli 40 tisoč evrov, zato si ne moremo privoščiti, da v razmerah, ko ne vemo, kaj nam prinaša zakonodaja, tratimo denar za nekaj, kar morda sploh ne bomo smeli postaviti. Že deset let čakamo na odgovor, ali se lahko širimo in kakšne nove naprave lahko postavimo, vendar novega zakona o TNP še ni, za DLN pa smo izvedeli, da se sprejema šest let,” je bil razočaran Šumi.

Požagati žičniške naprave?
Zaradi naštetega je negotovo tudi iskanje vlagateljev in kandidiranje za evropski denar, zato se vrtijo v začaranem krogu ali, kot je dejal Šumi, smučišče Vogel umira na obroke. Konkurenca ga je že zdavnaj prehitela, smučarji si želijo sodobnejših naprav, obisk pa je iz leta v leto manjši.

Poleg tega novi zakon o TNP dovoljuje umetno zasneževanje na Voglu, ne pa tudi gradnje površinskih vodnih zbiralnikov. “Še šest let takega životarjenja ne bomo zdržali, zato resnično upam, da bodo ministri in poslanci pospešili postopke ter bomo novi zakon in DLN dobili čim prej. V nasprotnem primeru in če nam zakon ne bo ničesar dovoljeval, resno premišljujemo, da bomo odstranili žičnice in smučišča na Voglu ne bo več, kar pomeni udarec tudi za zimski turizem v Bohinju,” je poudaril prvi mož smučišča.

Urevc prvi mož hotela

Rado Urevc bo 1. aprila prevzel vodenje Šport hotela Pokljuka. Njegova vizija poslovanja hotela je bila med vizijami sedmih kandidatov, kolikor se jih je prijavilo na razpis, najboljša.

Kot je za Žurnal24 v petek povedal Jože Resman, prokurist omenjenega hotela, je bil Urevc na četrtkovi seji nadzornega sveta imenovan soglasno. Z nekdanjim direktorjem Tomažem Barbko so se dogovorili za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, Resmanu pa 1. aprila preneha status prokurista. Na vprašanje, ali bo ostal v podjetju, je dejal: “Morda bom pomagal z nasveti, sicer pa nič več, kajti posvetil se bom svojim projektom, med katerimi ni izključeno niti ukvarjanje s turizmom.”

Šport hotel Pokljuka je lansko leto zaključil z izgubo, s kolikšno, pa bo znano konec meseca. Povprečna zasedenost je bila po besedah prokurista katastrofalna – le 30-odstotna.

Wellness in savne čim prej
Novi direktor ne bo imel lahkega dela, saj mora zasedenost povečati na 60 odstotkov in za letošnje uspešno poslovanje ustvariti vsaj 700 tisoč evrov prihodka. “Pogodbe še nimam v roki, je pa zame to velik strokovni izziv. Veliko večjo pozornost bomo morali posvetiti promociji, pri čemer sem vesel, da so lastniki za letošnje oglaševanje namenili 30 tisoč evrov, nujna je čimprejšnja ureditev centra dobrega počutja in savn, privabiti bomo morali nove goste, urediti odnose v hotelu s 17 zaposlenimi, tudi destinacija Pokljuka je še premalo izkoriščena,” je pojasnil Urevc.

Urevc je več let vodil kamp Šobec, novembra lani pa je prevzel vodenje Hotela Drnča v Dvorski vasi. Od nedavnega je v njem vodja trženja, sicer pa je še planinski in turistični vodnik ter prostovoljni nadzornik v Triglavskem narodnem parku. To znanje mu bo, kot je povedal, pri vodenju pokljuškega hotela prišlo prav.

Prodaja po domače?

“Bojim se, da so bili bohinjski hoteli in zemljišča v preteklosti nezakonito prodani podjetjem, ki so v lasti Zmaga Pačnika. S prodajo niti občine niti drugi delničarji nismo bili seznanjeni,” je v svojem pismu gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku med drugim zapisal bohinjski župan Franc Kramar.

Kot je včeraj povedal za Žurnal24, se je za pismo odločil zaradi večletnega propadanja bohinjskih hotelov in dejstva, da se do zdaj kljub večkratnim pozivom pristojnih institucij, naj preverijo namere lastnikov hotelov, ni nič premaknilo.

“V zadnjem času se vse bolj pojavljajo vprašanja, povezana z lastništvom Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Ker so podjetja, ki so v lasti Zmaga Pačnika, pridobila lastništvo bohinjskih hotelov, se mi zastavlja vprašanje, kako je lahko Pačnik pridobil 20-odstotni delež omenjene družbe, saj ob otvoritveni bilanci ni nastopal kot delničar,” je poudaril Kramar.

Poslansko vprašanje
Od ministra Lahovnika pričakuje, da bo preveril, kako je prišlo do prodaje deležev družbe. “Ker gre za deset tisoč delničarjev, ki so vanjo vložili svoje certifikate, želim izvedeti, kam je to premoženje izginilo,” je pojasnil Kramar, poslanec Anton Urh pa bo o tej zadevi zastavil poslansko vprašanje.

Jože Resman, prokurist Šport hotela Pokljuka, včeraj za županovo pismo še ni vedel in ga zato ni mogel komentirati. Dejal pa je, da se ne boji, da bi pri prodaji hotelov in pri poslovanju družbe odkrili nepravilnosti.

“Kapitalska vrednost sklada se zaradi tega ni zmanjšala in tudi naši mali delničarji niso bili prikrajšani. Res pa je, da smo kupnino od prodaje vložili v Vogel, v novo gondolo, in tako skladov lastniški delež povečali na 15 odstotkov,” je še pojasnil Resman.

Cerkveno bogastvo

“Skoraj o vseh zahtevkih, ki se nanašajo na zemljišča zunaj Triglavskega narodnega parka (TNP), smo že odločili, zdaj prehajamo na odločanje o tistih znotraj parka,” je o reševanju denacionalizacijskega zahtevka Nadškofije Ljubljana za Žurnal24 dejala Maja Antonič, načelnica Upravne enote (UE) Radovljica.

Radovljiška UE je do zdaj od celotnega nadškofijskega zahtevka za vračilo 21 tisoč hektarjev zemljišč na Pokljuki, od tega dobrih 15 tisoč hektarjev v TNP, s pravnomočnimi odločbami rešila devet tisoč hektarjev zemljišč, od tega je 3.600 hektarjev znotraj TNP.

Pri zemljiščih zunaj parka mora UE odločiti o okoli 300 hektarjih, skupaj pa je nerešenih še 11.800 hektarjev zemljišč. “Do zdaj smo odločili z 20 delnimi odločbami, samo lani pa smo v tej zadevi izdali šest delnih odločb in tri poročila. S poročili smo uredili 65 hektarjev zemljišč, o katerih pa še ni odločeno, saj se mora nadškofija dogovoriti s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov,” je pojasnila Antoničeva in poudarila, da je imela radovljiška UE prav zaradi nadškofijskega zahtevka enega od težjih primerov v državi, ki je tudi strokovno zelo zahteven in odmeven v javnosti.

Moteče spreminjanje pravne prakse
Nadškofiji je bilo do zdaj v naravi vrnjenih 8.640 hektarjev pokljuških gozdov, v primeru odškodnine pa to plača država. “Letos bomo poskušali rešiti večji del nerešenih zemljišč, trenutno pa si ne upam napovedati, da bo nadškofijski denacionalizacijski zahtevek letos v celoti končan, saj je odvisno od sodelovanja nadškofije, sklada in državnega pravobranilstva,” je še dejala načelnica. V omenjenem zahtevku, ki zadeva tudi TNP, meni, da bi moralo državno pravobranilstvo poiskati vse vire, s katerimi bi ugotovili, da gre za narodni park v celoti.

Radovljiška UE je v zadnjih 18 letih imela 931 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega je v 917 primerih že izdala pravnomočne odločbe. “Odločanje nam je otežila tudi različna pravna praksa – v teh letih se je namreč kar nekajkrat spremenila. Zahtevnejše je bilo tudi vračanje premoženja agrarnim skupnostim, takih zahtevkov je bilo 18, trenutno pa so nerešeni še trije, pri katerih gre za počasnejše dogovarjanje strank v postopku,” je povedala Antoničeva.

Vogel ven iz parka

 “Zdajšnja rešitev ni prava. Želimo ven iz parka, kajti kapital ne čaka,” je na petkovi javni predstavitvi predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) v Stari Fužini predlagal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnice Vogel Bohinj.

Pojasnil je, da bodo na državni lokacijski načrt (DLN) najverjetneje čakali še nekaj let, kar je po njegovem mnenju odločno preveč. “Z nekdanjima ministroma Podobnikom in Erjavcem smo se dogovorili, da se DLN začne pripravljati takoj, vendar nihče ni naredil ničesar, zato predlagamo, naj gre smučišče Vogel ven iz parka (predlog novega zakona ga uvršča v tretje varstveno območje, op. p.) ali da dobimo odškodnino za vse tisto, kar druga smučišča v Sloveniji smejo delati, mi pa ne,” je poudaril Šumi.

V Bohinj srednjo šolo
Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ostro odzval na težnje naravovarstvenikov o povečanju območja divjine. “Hočejo 75 odstotkov divjine, na kar nikakor ne pristanem,” je bil odločen Kramar, ki je vnovič predlagal selitev sedeža parka z Bleda v Bohinj in razmislek o tem, da bi v Bohinju odprli srednjo naravovarstveno šolo. “Zakon mora upoštevati okoljevarstvene, ekonomske in sociološke parametre. Menim, da jih novi zakon upošteva, in upam, da bo čim prej sprejet,” je dodal župan.

Tudi Martin Šolar, direktor zavoda TNP, se je strinjal, da je zadnji čas za novi zakon, saj pomeni “izboljšanje varovanja v osrednjem območju parka in približevanje mednarodnim standardom”. Domačini, ki so se udeležili javne predstavitve, pa so predlagali prerazporeditev živih planin iz prvega v drugo območje, kjer bo dovoljeno gospodarjenje, saj se bohinjske planine prehitro zaraščajo.