Zgodba, ne samo objekt

Župan Tomaž Tom Mencinger je ob odprtju 28 oskrbovanih stanovanj, ki je bilo v četrtek, izrazil zadovoljstvo nad novim objektom, saj je bil na Jesenicah in v širši okolici že nujno potreben.

Florijan Velikajne, predsednik upravnega odbora družbe Oniks Invest, je ob odprtju poudaril, da jih je pri projektiranju vodilo spoznanje, da imajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju težave z osamljenostjo in zdravjem. “Zato je bilo naše vodilo bodočim stanovalcem ponudili zgodbo in ne samo gradbene enote,” je pojasnil.

Stanovanja, ki so na Bokalovi ulici, so vredna nekaj več kot dva milijona evrov, namenjena so predvsem starejšim parom in posameznikom. Prilagojena so tistim, ki lahko živijo samostojno, in preostalim, ki že potrebujejo pomoč, ponašajo pa se tudi s skupnimi prostori za druženje in organizacijo družabnih prireditev.

Stanovalci se bodo lahko za pomoč pri domačih opravilih dogovorili z bližnjim domom upokojencev dr. Franceta Berglja.

Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Športna fešta na platnu

V četrtek sta župan Tomaž Tom Mencinger in Beti Valič iz podjetja Pelikan podpisala pismo o sodelovanju pri mednarodnem festivalu športnega filma Fešta 2010, katerega častni pokrovitelj je tudi predsednik Danilo Türk.

“Ponosen sem na to, da so bile Jesenice izbrane za gostiteljico. Poslanstvo festivala je promocija filmske umetnosti na področju športa in promocija športa prek filmske umetnosti. Športniki so zagotovo najmogočnejši ambasadorji, slika pa je tista, ki dramatične, presenetljive in zabavne trenutke ponese prek meja,” je ob tem povedal župan.

Našli so dom
Festival je sicer kar nekaj časa iskal svoje domovanje. “Končna odločitev je padla, ko smo našli partnerja, ki je festival zagledal v pravi luči in v njem prepoznal svoj interes. Občina Jesenice je s svojo dolgoročno razvojno vizijo in strategijo, vsemi potrebnimi kapacitetami in predvsem ljudmi, ki imajo jasno opredeljene cilje, partner, ki smo ga iskali,” je pojasnila Beti Valič, avtorica in organizatorka festivala Fešta.

Vrhunec bo septembra
S podpisom pisma o nameri se je festival tudi uradno začel, trajal bo do 16. oktobra, vrhunec pa bo septembra. Na festivalu bodo predstavili tako športnike kot retrospekcije filmov znanih režiserjev. Predstavili bodo tudi posebne športne rekvizite, na delavnicah pa delili nasvete o snemanju in montaži, vsako druženje pa bo začinjeno z dobro zabavo.

Občina Jesenice grozi z odstopom

“Kranj solira in se po svoje dogovarja z Ljubljano, kar je v nasprotju z dogovori in operativnim programom za reševanje problema odpadkov na Gorenjskem. Če na četrtkovi seji konzorcija ne bo dosežen dogovor, obstajajo vse možnosti za izstop Občine Jesenice iz konzorcija, za kar imam vsa pooblastila občinskega sveta,” pojasnjuje jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

V zraku nova povezava
Če bo Cero razpadel, bodo Jesenice ustanovile novo povezavo z Radovljico in Škofjo Loko in tako poskrbele za rešitev problema odpadkov z ureditvijo sortirnice na Mali Mežakli, za katero so projekti in potrebni prostorski dokumenti že pripravljeni, sortirnica pa naj bi začela delovati 
še letos.

“Časa ni več”
“V štirih mesecih, ki so jih imeli za pripravo vloge, niso naredili ničesar. Časa ni več, saj lahko po novem letu na deponije odlagamo le določene skupine odpadkov, kar pomeni, da morajo biti razvrščeni. Mi operativni načrt spoštujemo,” dodaja Mencinger.

Kranj vrača žogo
Kranjski podžupan Stane Štraus na grožnje z izstopom odgovarja, da se vsaka občina o sodelovanju v Ceru odloča sama. Mestna občina Kranj bo po Štrausovih besedah storila vse potrebno, da omogoči nemoteno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, kranjska občina pa je sicer že večkrat jasno povedala, da se v smislu možnosti rešitve pogovarja z Mestno občino Ljubljana.

”Ne moremo verjeti”

“Tri leta smo težko čakali na ta trenutek, prijavili pa smo se tudi že na prejšnji razpis. V najemniškem stanovanju smo za najem plačevali 350 evrov, tu pa naj bi najemnina znašala okoli 260 evrov. Končno smo dobili stanovanje in neko stalnost. Sploh še ne dojemam, kar ne moremo verjeti, presrečni smo,” sta ob prevzemu ključev stanovanja na Prešernovi cesti na Jesenicah povedala Samir in Jana Pezič, starša treh otrok, ki sta nova najemnika neprofitnega stanovanja stanovanjskega sklada.

Občina in sklad sta med prosilce razdelila 20 stanovanj, ki jih je Občini Jesenice z razpolagalno pravico odstopil Stanovanjski sklad RS. Devet družin je tako prevzelo dvosobna stanovanja, štiri družine dvoinpolsobna, tri družine trisobna, ena družina enoinpolsobno in tri družine enosobna stanovanja.

Še pet nerešenih
Ob predaji ključev je jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger dejal: “To je eno od prijetnejših opravil županovanja. Po zadnjem razpisu iz leta 2007 smo nekaj čez 80 vlog uspešno razrešili in družinam priskrbeli neprofitna stanovanja, ostalo je še pet družin, zelo hitro pa bomo pristopili tudi k novemu razpisu, predvidoma do jeseni.”

Konec tresenja v rešilcih

V ponedeljek so začeli obnavljati regionalno cesto Hrušica–Mojstrana, ki je bila v zelo slabem stanju in zaradi dotrajanega vozišča nevarna. Delavci Cestnega podjetja Kranj bodo v križišču regionalne ceste Kraje–Hrušica v dolžini 640 metrov in regionalne ceste Hrušica–Javornik v dolžini 585 metrov odstranili asfalt, uredili podlago in odvodnjavanje ter cesto na novo asfaltirali. Kot so povedali na Direkciji RS za ceste (DRSC), ki je investitor obnove, bodo dela stala dobrih 650 tisoč evrov, končana pa bodo predvidoma v drugi polovici junija.

Zaradi obnovitvenih del bo promet na teh odsekih oviran 21 dni, od ponedeljka bo na cesti Hrušica–Mojstrana popolna zapora, ki bo trajala predvidoma en teden, promet pa bo preusmerjen na avtocesto. V nadaljevanju bo izvedena delna zapora z ročnim usmerjanjem 
 prometa.

Sledijo še tri krožišča
“Za ureditev krožišča pri priključku avtoceste Hrušica je bil letos v državnem proračunu odprt investicijski projekt obnove ceste Hrušica–Javornik, v nadaljevanju bo treba izdelati projektno in investicijsko dokumentacijo ter pridobiti zemljišča, gradnja pa bo potekala predvidoma med letoma 2012 in 2014,” so še pojasnili na DRSC. Dotrajano in neravno vozišče so še posebej občutili pacienti med prevozi z reševalnimi vozili. “Pritožbe reševalcev so bile pogoste, saj je bila cesta povsem uničena in nevarna, zato sem vesel, da je bil spomladanski sestanek s predstavniki DRSC uspešen in so se dela začela še letos,” je za Žurnal pred dnevi dejal jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in dodal, da so se z direkcijo dogovorili še za gradnjo treh krožišč: na Hrušici, Koroški Beli pri bencinskem servisu in na izvozu z avtoceste.

Jesenice v lasti Jesenic

“Današnji podpis je zgodovinski dogodek za vse tri podpisnike. Kakor je v življenju in politiki potreben kompromis, smo ga potrebovali tudi mi,” je ob včerajšnjem podpisu dogovora za ureditev premoženjskih zadev med Občino Jesenice, Železarno Jesenice in Slovensko industrijo jekla (Sij) poudaril župan Tomaž Tom Mencinger.

Z dogovorom so končali 20-letna pogajanja in uredili premoženjsko razmerje za 19 hiš z več kot 50 stanovanji. Stanovalci se bodo lahko po odkupu kot lastniki vpisali v zemljiško knjigo in hiše tudi obnovili. Občina je postala lastnica Športnega parka Podmežakla z igrišči in ledarno, bazena Ukova, železniške proge od Jesenic do Javornika in dela ceste na Ruparjevi ulici. Železarna Jesenice je odstopila tudi od terjatve v višini sto tisoč evrov, ki jo je imela do občine za plačilo kupnine za Osnovno šolo Poldeta Stražišarja, in občina je pridobila še Srednjo šolo Jesenice. “V poslovni coni so zemljišča večinoma že v občinski lasti, le zemljišče od Lidla proti Javorniku je v lasti železarne; gre za sto tisoč kvadratnih metrov,” je dodal župan.

Delavski dom naprodaj
Zadovoljni so tudi v Siju. “Tudi nam je pomembno, da se kraj razvija, saj so občani tudi naši zaposleni in smo vpeti v to družbeno okolje. V zadnjih petih letih smo za ekološke projekte namenili več kot 20 milijonov evrov,” je poudaril Tibor Šimonka, predsednik uprave Sija.

Z dogovorom se končuje večletno propadanje delavskega doma v središču Jesenic, kajti občina je železarni priznala lastninsko pravico in bo omenjeni dom lahko prodala. “Primeren je za poslovno dejavnost, zanj smo imeli že nekaj potencialnih kupcev, vendar ga zaradi neurejenega lastništva nismo mogli prodati. Takoj bomo začeli pripravo cenitve in prodajo, saj želimo, da se propadajoča stavba, ki je tudi spomenik lokalnega pomena, čim prej obnovi,” je pojasnil Bojan Falež, direktor železarne.

Jekleni molk vodstva

“V gospodarskem načrtu je predvideno, da bi nas bilo do konca leta 1.226, zdaj pa nas je zaposlenih okoli 1.500, kar pomeni, da bi se zelo približali številki 300,” je včeraj govorice o odpuščanju v jeseniškem Acroniju komentirala Sonja Cuznar, zaupnica Acronijevega sindikata Neodvisnost.

Pred dnevi smo iz zanesljivih virov izvedeli, da naj bi se v družbi obetala odpuščanja in da naj bi večinski lastnik Slovenske industrije jekla (Sij) – ruski Koks, ki se mu je v začetku aprila iztekla triletna pogodba in s tem tudi moratorij na odpuščanje – pripravljal nove pogodbe s kupci in dobavitelji.

Informacije smo želeli preveriti pri vodstvu Sija, ki pa se je odločilo za molk. Kljub večdnevnemu usklajevanju morebitnega odpuščanja – šlo naj bi za okoli 300 zaposlenih v Acroniju – niso želeli niti potrditi niti zanikati.

Iz Sija so nam kratko sporočili le, da navedb ne bodo komentirali.

Da govorice niso iz trte izvite, pa je potrdila Cuznarjeva. “O reorganizaciji se v Acroniju šušlja že približno tri mesece, toda sindikat papirjev še nima, zato o odpuščanju in njegovem obsegu ne morem govoriti, res pa je, da gospodarski načrt predvideva zmanjšanje,” je pojasnila Cuznarjeva in dodala: “Tudi sama sem slišala te govorice, vendar direktor zagotavlja, da presežnih delavcev ne bo.”

Do poletja dovolj naročil
V Acroniju imajo trenutno dovolj naročil, kar je potrdil Marjan Žurman, predsednik Acronijevega sindikata Skei. “Po naročilih za prvo polletje bi lahko rekel, da je krize za Acroni konec, saj imamo april in maj pokrita z naročili. Menim, da bo delavcev še primanjkovalo, zato dvomim, da bodo večja odpuščanja. Seznamov ni, razen tistih za predčasne upokojitve,” je zatrdil Žurman.

Na vprašanje, kaj bi odpuščanje okoli 300 delavcev pomenilo za Acroni, pa je bil kratek: “Potem lahko Acroni zapremo.” Ruski lastnik bi lahko odpuščal, vendar, kot je dejal Žurman, ne pričakujejo stresne odločitve. Cuznarjeva pa: “Menim, da je mogoče vse, vendar bo sindikat tako veliko število poskušal preprečiti.”

O tolikšnem odpuščanju dvomi tudi župan Tomaž Tom Mencinger. “Težko verjamem, da bi se zgodila tako drastična odpuščanja, ne da bi bila obveščena lokalna skupnost, in da bi se lastnik, ki je lani vložil v posodobitev proizvodnje 90 milijonov evrov, odločil za kaj takega,” je dejal župan in dodal: “Na Jesenicah smo hudo zgodbo že dali skozi, saj je železarna v preteklosti zaposlovala več kot sedem tisoč delavcev, potem pa smo s 3.500 prišli na zdajšnjih 1.500.”

Zadržani pri pričakovanju

Na kranjski občini od današnjega obiska vlade pričakujejo konkretne odgovore glede obnove državnih cest, ministru za delo Ivanu Svetliku pa želijo predstaviti projekt socialnega podjetništva.

Skrivnostni o pogovorih
Finančni minister Franc Križanič bo obiskal kranjsko Savo, kjer niso želeli razkriti vsebine pogovorov, prav tako ne v Merkurju.

V Iskratelu, ki ga bo obiskal predsednik vlade Borut Pahor, pa so povedali le, da gre za redni obisk vlade, o čem naj bi se pogovarjali, pa vsaj v službi za stike z javnostjo niso vedeli.

Pahor bo obiskal tudi jeseniško podjetje SIGR Bizjak transport in logistika, škofjeloški LTH ulitki in Marmor Hotavlje.

Ne pričakujejo veliko
Križanič namerava obiskati Razvojno agencijo zgornje Gorenjske (RAGOR), kjer naj bi slišal tudi nekaj predlogov za izboljšanje črpanja sredstev Evropske unije. Z jeseniškim županom Tomažem Tomom Mencingerjem pa bosta govorila o dolgoročnem razvoju občine.

Minister za kmetijstvo Henrik Gjerkeš se bo srečal s predstavniki gozdarstva na temo ujm v gozdovih in uvajanja sodobnih tehnologij pri izvajanju gozdarskih del.

Kot je povedal direktor Gozdnega gospodarstva Bled Zvone Šolar posebnih pričakovanj od srečanja nimajo, saj je namenjeno predvsem seznanjanju s stanjem na terenu.

Selitev odpadkov

Odpadki, zbrani od kranjske Komunale, bodo po novem romali v Lenart in Grosuplje. Čeprav bo pot daljša, bo odlaganje na deponiji cenejše.
To predvideva pogodba, ki naj bi jo v kratkem največje javno podjetje na Gorenjskem podpisalo z novim prevzemnikom odpadkov, Papir Servisom. Izbran je bil na javnem razpisu, ki ga je kranjska Komunala že pred časom objavila na željo občin lastnic po ugodnejši ceni.

Deset odstotkov ceneje

Spomnimo: Komunala Kranj je, po zaprtju Tenetiš, odpadke vozila na Malo Mežaklo in v Logatec. Bistveno je, da bo odlaganje na deponijo po novem cenejše za deset odstotkov.

Povprečna cena odlaganja z odvozom na jeseniški Mali Mežakli in v Logatcu znaša 143 evrov na tono, odlaganje v Lenartu in Grosupljem pa bo stalo 123 evrov na tono.

Kaj to pomeni

Ob spremembi deponije se zastavlja vprašanje, kako bo sprememba odlagališča vplivala na odnose med jeseniško in kranjsko občino in na projekt regijskega centra za odlaganje odpadkov. Načrt namreč med drugim kot eno od dveh odlagališč predvideva prav Malo Mežaklo. Jeseniški župan Tom Mencinger je bil včeraj glede razvoja dogodkov skop. “Nimam še nobenih podatkov, zato ne bom komentiral,” je dejal. Kranjski podžupan Stane Štraus po drugi strani meni, da sprememba odlagališča na pripravo projekta ne bi smela vplivati.