Stražišče bo še počakalo

Gorki. “V Stražišču bomo gradili kanalizacijo, vendar ne v tej prvi fazi do leta 2015, saj gre večinoma za obnovo že obstoječe meteorne kanalizacije oziroma dogradnjo ločenega voda zanjo. Obnove se bomo lotili v naslednji fazi po letu 2015, kdaj točno bodo prišli na vrsto, pa bomo ocenili takrat,” je razložil podžupan Mestne občine Kranj (MOK) Stane Štraus.

Doseči cilj kohezijske politike
V sklopu projekta Gorki bo MOK za gradnjo kanalizacije po naseljih prejela od 50 do 60 milijonov evrov. Obnova kanalizacije v Stražišču je ocenjena na okoli 20 milijonov evrov. Problem pa je, da MOK z investicijo v Stražišče na kanalizacijo ne priklaplja novih gospodinjstev. “Zato bo Stražišče izločeno iz prvega vala investiranja, ko moramo vsa razpoložljiva sredstva prednostno nameniti tja, kjer bomo dosegali cilje kohezijske politike – se pravi, da bomo priklapljali nova gospodinjstva. Le tako bomo upravičeni do kohezijskih sredstev,” je dejal Štraus. Prednost imajo aglomeracija Žabnica–Šutna–Bitnje, Britof, Kokrica, Predoslje in določeni predeli v Kranju.

Da kanalizacija v Stražišču ne bo realizirana do leta 2015, se boji tudi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan, ki meni, da jih MOK zaradi njihovega obrobnega položaja pri večjih investicijah večkrat prezre.

Hud finančni zalogaj

Kanalizacija. Mestna občina Kranj mora v naslednjih petih letih zbrati 90 milijonov, če želi izpeljati obsežen projekt obnove čistilne naprave in kanalizacije. Skoraj dve tretjini bo morala zagotoviti sama, sicer bodo prišli določeni odseki na vrsto po letu 2015.

Pridobivajo služnosti
“V teh dneh zbiramo služnosti za območja, na katerih se bo gradila sekundarna kanalizacija,« je na včerajšnji novinarski konferenci trenutno stanje enega od najpomembnejših projektov v občini opisal kranjski podžupan Stane Štraus. “Za naselja Bitnje, Šutna in Žabnica večino služnosti že imamo, več pa nam jih manjka za Britof, Predoslje in Kokrico,” razkriva Štraus in opozarja, da je zaradi tega izvedba projekta tam pod vprašajem. “Če bomo služnosti dobili in jih vključili v študijo izvedljivosti, bo imela kanalizacija več možnosti, da bo narejena,” je pojasnil in posvaril hkrati.

Časa ni veliko

Služnosti so del kohezijske vloge. Dokument bo podlaga za usklajevanje za sredstva Evropske unije, občina pa ga želi oddati do 24. junija. “Če bodo območja ustrezala kriterijem za kohezijska sredstva, bomo premagali pomembno oviro glede pridobivanja financ. Jasno bo jeseni,” pojasnjuje pomen Štraus.

Hud zalogaj
Izvedba projekta do leta 2015 bo sicer odvisna predvsem od denarja. Občina mora sama v naslednjih petih letih zagotoviti nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Polovico tega za meteorno kanalizacijo in obnovo cest, potem ko bodo položene cevi. Tega dela Evropska unija ne sofinancira. “To je za MOK velik finančni zalogaj. Če bomo ocenili, da je prevelik, bo katero od omenjenih območij izpadlo in bo prišlo na vrsto šele po letu 2015 brez evropskega sofinanciranja,” je še napovedal Štraus.

Občina Jesenice grozi z odstopom

“Kranj solira in se po svoje dogovarja z Ljubljano, kar je v nasprotju z dogovori in operativnim programom za reševanje problema odpadkov na Gorenjskem. Če na četrtkovi seji konzorcija ne bo dosežen dogovor, obstajajo vse možnosti za izstop Občine Jesenice iz konzorcija, za kar imam vsa pooblastila občinskega sveta,” pojasnjuje jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

V zraku nova povezava
Če bo Cero razpadel, bodo Jesenice ustanovile novo povezavo z Radovljico in Škofjo Loko in tako poskrbele za rešitev problema odpadkov z ureditvijo sortirnice na Mali Mežakli, za katero so projekti in potrebni prostorski dokumenti že pripravljeni, sortirnica pa naj bi začela delovati 
še letos.

“Časa ni več”
“V štirih mesecih, ki so jih imeli za pripravo vloge, niso naredili ničesar. Časa ni več, saj lahko po novem letu na deponije odlagamo le določene skupine odpadkov, kar pomeni, da morajo biti razvrščeni. Mi operativni načrt spoštujemo,” dodaja Mencinger.

Kranj vrača žogo
Kranjski podžupan Stane Štraus na grožnje z izstopom odgovarja, da se vsaka občina o sodelovanju v Ceru odloča sama. Mestna občina Kranj bo po Štrausovih besedah storila vse potrebno, da omogoči nemoteno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, kranjska občina pa je sicer že večkrat jasno povedala, da se v smislu možnosti rešitve pogovarja z Mestno občino Ljubljana.

Gradili bi mestni hotel

V samem centru Kranja se obeta nov hotel. Stal naj bi v Prešernovi ulici, kjer naj bi investitor preuredil stavbo nekdanje banke.

“Naša namera o gradnji hotela v Kranju drži,” je povedal Jacob Shpigel, direktor podjetja Bela vinoteka, in dodal, da načrtujejo preureditev obstoječe stavbe v 20 apartmajev, pozneje pa še zidavo povsem novega butičnega hotela s 30 sobami.

Izvrstno izhodišče
“Za Kranj smo se odločili zaradi bližine Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, smučišča Krvavec in Bleda,” je naštel Shpigel, ki meni, da je Kranj izvrstno izhodišče za izlete po vsej Sloveniji, všeč pa mu je tudi staro mestno jedro. “Imamo povezave s tujimi turističnimi operaterji, ki bi zagotavljali dovolj turistov skozi celo leto,” je napovedal.

Začeli bi takoj, če …
“Hotel bi lahko začeli uresničevati takoj, če bi nam to dopuščali prostorski načrti Mestne občine Kranj,” je razkril Shpigel in dodal: “Ko bo gradnja dovoljena, bo končana hitro.” Prepričan je, da bi novi mestni hotel s svojimi gosti popestril obisk ne samo Kranja, temveč tudi regije.

Najmanj leto in pol
Da predvidene spremembe na objektu po obstoječih prostorskih dokumentih za mestno jedro niso mogoče, je opozoril tudi kranjski podžupan Stane Štraus.

Povedal je, da imajo v mestnem jedru še veliko pobud, do katerih se želijo v prostorskih dokumentih opredeliti usklajeni, tako z lokalno skupnostjo kot tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Predvideva, da spremembe prej kot v letu in pol ne bodo sprejete.

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Sramoti so šteti dnevi

Nekdanji hotel Jelen sodeč po predvidevanjih kranjske upravne enote (UE) ta mesec še ne bo pridobil gradbenega dovoljenja.

Pričakovanje, da bo do konca meseca prižgana zelena luč za rušenje kranjske sramote, sta konec prejšnjega tedna izrazila tako mestna uprava kot investitor predvidenega stanovanjsko-poslovnega kompleksa, podjetje Elektroservisi.

Manjkajo soglasja
Na UE opozarjajo, da investitor še odpravlja zadnje vsebinske pomanjkljivosti. “Manjkajo vsa soglasja o pravici poseganja v sosednja zemljišča (sidra, injektiranje, komunalni vodi),” pojasnjujejo. Če investitor ne bo predložil vseh soglasij strank v postopku, bo treba po vsej verjetnosti razpisati tudi ustno obravnavo, dodajajo in predvidevajo, da bi to utegnilo postopke še podaljšati. Kdaj bi lahko gradbeno dovoljenje izdali, zato niso želeli ugibati, so pa zagotovili, da zadevo rešujejo prioritetno.

“Naša želja je, da začnemo graditi čim prej,” pravi vodja projekta pri podjetju Elektroservisi Brane Ribič, hkrati pa opozarja, da bodo morali po pridobitvi gradbenega dovoljenja počakati še na arheološka izkopavanja. Medtem bodo izbrali izvajalca del.

Kriza jih skrbi
Ob ugodnem razvoju dogodkov bi lahko kompleks končali že prihodnje leto, verjetneje pa v prvi polovici leta 2012, pravi Ribič. Kaj pa morebiten vpliv gospodarske krize? “Seveda nas skrbi. Sledimo trendom in trgu ter upamo, da ne bomo delali z izgubo,” pravi. Kakšnih zapletov zaradi dobrega sodelovanja s kranjsko mestno upravo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne pričakuje.

“Zanemarjen predel na samem vhodu v mesto je bil dolga leta kranjska sramota, zato nas veseli, da ga bodo začeli urejati,” občinski interes in podporo pojasnjuje podžupan Stane Štraus.

Boštjančič: Tečen, pa kaj

Več kot 150 vprašanj je v tem mandatu kranjski mestni upravi zastavil svetnik Socialnih demokratov Stane Boštjančič. Po tem precej izstopa. Najbližji zasledovalec jih je tretjino manj.

Tudi drugi bi morali
“Nisem spraševal, da bi izstopal,” zatrjuje Boštjančič. Za pogosto priglašanje k besedi krivi slabo komunikacijo vodstva občine z opozicijo ter gradiva na sejah. “Kdor jih resno prebere, vidi veliko pomanjkljivosti,” pravi. Pričakoval je, da bodo tudi drugi spraševali več. “Kdor pride na sejo samo pokasirat, mu je vseeno. Tak ne bo zastavljal vprašanj in takih je v kranjskem svetu kar nekaj,” je kritičen.

Boštjančiča opazka, da se ljudi, ki veliko sprašujejo in opozarjajo, prime etiketa tečnobe, ni ujezila. “Se strinjam. Tudi zame so taki tečni. Sam o sebi sicer ne mislim tako, z zornega kota občinske uprave pa se me lahko drži tak sloves,” pravi.

Premalo učinkoviti
Še posebno kritičen je do direktorja Aleša Sladojeviča. Po njegovem mnenju je ta odgovoren, da uprava kljub občutnemu povečanju števila zaposlenih ni nič učinkovitejša. Županu Damijanu Pernetu zameri, da ne ukrepa in da nima vizije. Zmernejši je do podžupanov Igorja Velova in Staneta Štrausa.

Selitev odpadkov

Odpadki, zbrani od kranjske Komunale, bodo po novem romali v Lenart in Grosuplje. Čeprav bo pot daljša, bo odlaganje na deponiji cenejše.
To predvideva pogodba, ki naj bi jo v kratkem največje javno podjetje na Gorenjskem podpisalo z novim prevzemnikom odpadkov, Papir Servisom. Izbran je bil na javnem razpisu, ki ga je kranjska Komunala že pred časom objavila na željo občin lastnic po ugodnejši ceni.

Deset odstotkov ceneje

Spomnimo: Komunala Kranj je, po zaprtju Tenetiš, odpadke vozila na Malo Mežaklo in v Logatec. Bistveno je, da bo odlaganje na deponijo po novem cenejše za deset odstotkov.

Povprečna cena odlaganja z odvozom na jeseniški Mali Mežakli in v Logatcu znaša 143 evrov na tono, odlaganje v Lenartu in Grosupljem pa bo stalo 123 evrov na tono.

Kaj to pomeni

Ob spremembi deponije se zastavlja vprašanje, kako bo sprememba odlagališča vplivala na odnose med jeseniško in kranjsko občino in na projekt regijskega centra za odlaganje odpadkov. Načrt namreč med drugim kot eno od dveh odlagališč predvideva prav Malo Mežaklo. Jeseniški župan Tom Mencinger je bil včeraj glede razvoja dogodkov skop. “Nimam še nobenih podatkov, zato ne bom komentiral,” je dejal. Kranjski podžupan Stane Štraus po drugi strani meni, da sprememba odlagališča na pripravo projekta ne bi smela vplivati.

Smeti v Kranju cenejše tudi za tretjino

Mestna uprava bo še ta mesec na območju celotne občine začela uvajati ločeno zbiranje odpadkov. V treh mesecih naj bi se zato odlaganje pocenilo za evro, dolgoročneje pa bi lahko cena padla tudi za tretjino.

Kranjsko mestno upravo v pričakovanjih hrabrijo rezultati pilotnega projekta v Struževem. Po ocenah podžupana Staneta Štrausa poteka dobro. Ljudje sodelujejo, nečistih frakcij ni, ločevanje je pravilno. “Če bo stvar po Kranju potekala tako kot v Struževem, se za usodo ločevanja v Kranju ni bati,” pravi.

Končna cena na račun ločevanja bo v veliki meri odvisna od optimizacije. Štraus na primer ugotavlja, da smetnjaki za biološke odpadke v Struževem niso polni, kar pomeni, da bi si jih lahko delilo več ljudi. Največji izziv pa bo po mnenju mestne uprave uresničiti ločeno zbiranje v blokovskih naseljih.

Zabojniki v najem
Uvedba ločenega zbiranja bo občino sicer stala milijon evrov. Zabojnike bo mogoče vzeti v najem, za predvidoma pol evra na mesec.

Stara Sava bo padla

Kompleks Stare Save čaka na spremembo občinskih prostorskih dokumentov. To so v odgovoru na vprašanje, kako daleč so z načrti, povedali pri Savi IP in poudarili, da projekt še zdaleč ni na točki, ko bi lahko že napovedali začetek del.

Za zdaj velja, da nameravajo kompleks – z dimnikom vred – porušiti in spremeniti vsebino območja. “Projekt predvideva stanovanjsko gradnjo s poslovnim delom ob Gregorčičevi ulici,” so povedali v Savi IP, sicer Savinemu investicijskemu podjetju. V kakšnem obsegu, pa niso razkrili. “Prostorskoureditveni pogoji (ki jih pripravlja občina, op. a.) bodo osnova za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo. Nato bo sledila faza arhitekturnega načrtovanja območja,” so pojasnili.

Načrta še ni
Konkretnega terminskega načrta o začetku in koncu del še nimajo. “Ta trenutek na to vprašanje ne moremo odgovoriti, saj so prostorskoureditveni pogoji, od katerih je odvisen nadaljnji potek projekta, še v postopku sprejemanja,” so dejali. Na mestnem svetu bodo sicer po napovedih vodstva občine v obravnavi še ta mesec.

Pozidava opredeljena
Na občini o podrobnostih prostorskoureditvenih pogojev, ki zadevajo Staro Savo, ta teden še niso želeli govoriti. “Zdi se nam korektno, da jih najprej predstavimo mestnemu svetu,” je pojasnil kranjski podžupan Stane 
Štraus.