Pred volitvami še na sodišče

“To je politična obremenitev tožilstva,” je včeraj na sodišču v Kranju v zagovor povedal Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan in poslanec, ki obtožbo, da je Občino Tržič leta 2003 oškodoval za 2.400 evrov, v celoti zavrača.

Nadaljevanje sojenja bo 13. septembra, čeprav je sodnica sprva predlagala poznejši datum. Rupar je namreč opozoril, da bi bilo to tik pred lokalnimi volitvami, na katerih namerava kandidirati.

“Imeli smo se luštno”
Spomnimo: Rupar naj bi leta 2003 Občini Tržič predložil račun za plačilo bivanja 17- ali 18-članske občinske delegacije v hotelu Elisabeth v pobratenem mestu Sainte-Marie-aux-Mines, čeprav naj bi bivanje plačali Francozi.

Včeraj je povedal, da se spominja, kako je v Franciji sam plačal okoli 1.900 evrov, nekaj denarja je založil Darko Jarc, mož takratne direktorice občinske uprave, nato pa so vsi skupaj nabrali še preostanek, okoli 160 evrov.

To je potrdila tudi Ruparjeva žena Marija Rupar, ki se omenjene gotovine spomni. “Imeli smo se luštno, vse je potekalo v redu,” je povedala Ruparjeva, ki pa se ne spomni, zakaj je denar založil prav Jarc in kaj se je pozneje dogajalo z računom.

Ruparju spet očitki

Na zatožno klop kranjskega sodišča mora danes okoli poldneva spet sesti nekdanji tržiški župan in poslanec Pavle Rupar. Tokrat mu bodo začeli soditi, ker naj bi občinski proračun leta 2003 oškodoval za okoli 2.400 evrov.

Dvakrat plačan hotel
Rupar naj bi zlorabil županski položaj, ko je po vrnitvi z obiska iz s Tržičem pobratenega francoskega mesta Sainte-Marie-aux-Mines na občini domnevno neupravičeno zahteval povračilo stroškov, ki naj bi jih sam plačal za bivanje tržiške občinske 20-članske delegacije v tamkajšnjem hotelu. Kranjsko tožilstvo bo na sojenju Ruparju poskušalo dokazati, da naj bi francoski gostitelji tržiški delegaciji plačali za dobrih 2.400 evrov stroškov nastanitve in izkoriščenih storitev, kolikor je znašal račun hotela Elizabeth, ki ga je ob vrnitvi predložil Rupar. “Prek dokaznega postopka se bo zagotovo izkazalo, da je račun za hotelske storitve sebe in svojih sodelavcev na obisku v Franciji dejansko plačal Pavle Rupar kot župan in vodja delegacije,” v imenu svojega varovanca pojasnjuje Franci Matoz, Ruparjev zagovornik.

Še za čistilno napravo
Kranjska preiskovalna sodnica pa naj bi nedavno končala tudi preiskavo o še enem domnevnem Ruparjevem oškodovanju občinske blagajne leta 2002. Nekdanji župan je moral sodnici pojasniti, ali avstrijska družba Aquaplus od tržiške občine res ni prejela za okoli 80 tisoč evrov plačila, čeprav naj tega denarja ne bi bilo več na občinskem računu. Tolikšno vsoto naj bi namreč občina avstrijskemu gradbincu obljubila za izdelavo načrtov za gradnjo komunalnega omrežja in čistilne naprave, preden bi se Tržičani z Avstrijci sploh začeli pogajati za pridobitev gradbenega posla.

Zelenica v lasti občine

Občina Tržič je po triletni sodni bitki proti Kompasu MTS postala zemljiško-knjižni lastnik smučišča Zelenica. Konec lanskega leta je v prid občine razsodilo Okrožno sodišče v Kranju, vendar se je Kompas MTS na sodbo pritožil na Višje sodišče v Ljubljani. Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zasneževanje škodljivo vodi

“Najprej je treba določiti, v katero smer se bo Zelenica razvijala – ali se bomo osredotočili na turno smučanje in pohodništvo ter v skladu s tem v domu na Zelenici uredili pohodniški center Gorenjske ali pa se bomo usmerili v intenziven smučarski turizem z umetnim zasneževanjem,” razlaga Jure Meglič, podžupan Občine Tržič. Vendar bo zadnje problematično, saj je poleg smučišča največje občinsko zajetje vodnih virov, ki bi ga lahko umetno zasneževanje onesnažilo.

Dolgoročni razvoj Zelenice
Direktor RTC Zelenica Janez Šmid upa, da bodo zamenjali zastarele sedežnice in uredili nočno smuko. Ker je občina postala lastnik smučišča, ne bodo več imeli težav niti s pridobivanjem gradbenega dovoljenja niti s prijavljanjem na državne ali evropske razpise. Po najboljšem scenariju bo občina že prihodnje leto začela prve investicije, pri tem bo rešitev iskala tudi v javno-zasebnem partnerstvu. “Večinsko breme bo še vedno na občini, vendar je v našem interesu, da se smučarski šport in turizem razvijata tudi dolgoročno,” dodaja Meglič.

“Bombo sta držala oba”

“To je neumnost. Ni dokazov, da je nekdo, ki jo je držal, bombo tudi vrgel, če je na njej pustil večinsko sled. In ni res, da se prejšnja sled izbriše, ko bombo prime naslednja oseba,” je sodnomedicinski izvedenec Jože Balažic včeraj pred kranjsko sodnico, ki zaradi lanskega bombnega napada na kranjsko policijsko upravo sodi Dejanu Saviću in Stanku Radojeviću, spodbijal ugotovitve policijskega centra za forenzične preiskave, zadolženega za analiziranje bioloških sledi, odkritih na žlički bombe.

Strokovno ali ne?
“Večinska sled se ujema z DNK Stanka Radojevića, na Savića kot drugega možnega osumljenca pa so nakazali policisti sami,” je oktobra lani sodnici pojasnil forenzik Mihael Mustar, ki je prizorišče eksplozije preiskoval. Večinsko sled na bombi je po forenzikovih zagotovilih pustila oseba, ki jo je najdlje in najverjetneje tudi zadnja držala v roki. “To je le domneva. Če se eden od njiju močno poti, bo denimo pustil več sledi kot tisti, ki je bombo na primer le držal in vrgel,” pa je dejal Balažic.

“Balažic je omajal visokoleteče trditve centra za forenzične preiskave, zato predlagam, naj inštitut za sodno medicino, kjer Balažic deluje, preveri, ali je bil celoten postopek odvzema in analiziranja bioloških sledi na ostankih bombe strokoven in ali se sploh lahko uporabi v tem sodnem postopku,” je po Balažičevem odhodu s sodišča sodnici predlagal Janez Hočevar, Radojevićev zagovornik.

Pričakovala se je sodba
Do 22. marca morajo sodnomedicinski izvedenci na zahtevo sodnice preveriti, ali so policisti zakonito prišli do Radojevićevih in Savićevih sledi.

To je kronski in edini dokaz, s katerim tožilstvo dokazuje njuno vpletenost v bombno eksplozijo. Če pade ta dokaz, pade vse, neuradno opozarjajo kazenski pravniki. Že od začetka sojenja oktobra lani poskušata zagovornika domnevnih bombašev dokazati, da je policija ključne dokaze pridobila nezakonito.

Včeraj je sodnica zavrnila še zahtevo Savićeve zagovornice Anke Kozamernik, naj kot nezakonite izloči sledi Dejana Savića. Kozamernikova namreč meni, da sodnico k temu zavezuje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pravi, da “je treba iz policijske evidence izločiti biološke sledi oseb, ki v postopku, kjer jim je bila sled odvzeta, niso bile obsojene, kar velja za Savića”.