Sedež parka v Bohinj

“To je praznik za Bohinjce! Čas je že bil, da bomo imeli prebivalci v parku prednosti in ne bomo drugorazredni državljani, kajti zavedati se moramo, da ne leži Bohinj v Triglavskem narodnem parku (TNP), pač pa TNP leži v Bohinju,” je petkovo sprejetje novega zakona o TNP komentiral bohinjski župan Franc 
Kramar.

Sedež v petih letih
Bohinjci so z novim zakonom dosegli selitev sedeža parka v Bohinj in dva predstavnika v svetu zavoda TNP. Kramar pričakuje, da bodo sedež dobili najpozneje v petih letih: “Nedopustno je bilo, da je sedež parka zunaj TNP. Lahko bi bil v mladinskem domu v Ribčevem Lazu ali Stari Fužini, kjer namerava zavod TNP graditi informacijsko središče.” Dodal je, da bosta možna tudi umetno zasneževanje in širitev smučišča Vogel. Zakon je sicer po njegovem mnenju zadosti omejevalen glede kapitalskih apetitov, prebivalcem TNP pa prinaša več finančnih spodbud države. Njena udeležba pri infrastrukturi naj bi bila namreč 80-odstotna, za 25 odstotkov več pa bo tudi denarja za razpise.

Vogel čaka še DLN
Novi zakon so podprle vse stranke, zanj pa je v petek glasovalo 71 od 72 poslancev. “Po dolgih 14 letih prizadevanj smo ga končno dobili, kajti zakon iz leta 1981 je bil nesprejemljiv. Mislim, da je kljub 60 prepovedim dober zakon,” je dejal poslanec in bohinjski podžupan Anton Urh.

Zadovoljen je tudi Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, ki upa, da bo država v enem letu sprejela še državni lokacijski načrt (DLN) za Vogel: “Upam, da bo DLN razvojno naravnan in bo omogočal umetno zasneževanje ter nove proge in žičnice ter da še nismo zamudili vseh priložnosti za evropski denar.”

Z novim zakonom so večje pristojnosti in obveznosti zavoda TNP, v katerem je 52 zaposlenih, novi zakon pa predvideva deset novih. Direktor zavoda Martin Šolar je povedal, da zakon ni idealen, je pa korak naprej v smislu varstva narave. O selitvi sedeža parka je dejal, da za zdaj nista jasni niti finančna plat selitve niti lokacija. Na vprašanje, ali bodo stavbo na Bledu, kjer je zdaj sedež parka, prodali, je odgovoril: “Tega še ne vem. Dejstvo pa je, da to ni tako preprosto.”

Izgubi napovedali vojno

“Sklad je imel lani 50 tisoč evrov izgube, v dveh letih pa naj bi prišli na pozitivno ničlo,” je po včerajšnji skupščini lastnikov Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (TNP) dejal njegov direktor Ivan Novak.

Pojasnil je, da je izguba sklada predvsem posledica investicij v obnavljanje objektov, tudi Šport hotela Pokljuka, ki ima sto tisoč evrov izgube, in pomanjkanja gostov.

“Menim, da je novi direktor (Rado Urevc, op. p.) dobra izbira in mu bo s pravo promocijo ter marketingom uspelo povečati obisk in prihodke,” je dejal prvi mož sklada.

V hotelu naj bi do konca leta uredili center dobrega počutja s telovadnico. Dela bodo stala okoli 400 tisoč evrov, denar pa bo z dokapitalizacijo zagotovil Brest Cerknica.

“Konec maja bomo začeli prenavljati penzion Jelka, kjer bomo uredili 60 ležišč. Prenova bo stala okoli milijon evrov, denar pa bomo zagotovili z dokapitalizacijo poslovnega partnerja Elmont Bled, kreditom in lastnimi sredstvi,” je povedal Novak.

Kje je premoženje sklada?
Sklad ima deleže v družbah Šport hotel Pokljuka in Pokljuka turizem, na smučiščih Vogel (16-odstotni delež) in Kanin; v lasti pa ima objekt Savica v Bohinju, na Zatrniku in večje zemljišče v Studorju v Bohinju.

O težavah smučišča Vogel je skladov nadzornik Franc Kramar dejal: “Nelogično je, da govorijo o slabi sezoni ter težavah v poslovanju in premišljujejo celo o tem, da bi žičnice požagali, po drugi strani pa največji lastnik KD Kapital kupuje delnice. Že zdaj bi lahko žičnice zamenjali z novimi na istih trasah, vendar imam občutek, da gre tudi za izsiljevanje.”

Kramar, ki je tudi eden od malih delničarjev, si bo kot nadzornik prizadeval za razjasnitev vzrokov izgube, pregled bilančnega stanja v preteklosti in pojasnitev, kje je premoženje sklada in kaj se je z njim dogajalo.

Voglu zmanjkuje moči

Zimska sezona, ki se je na smučišču Vogel končala 5. aprila, je bila slaba. Našteli so za kar 35 odstotkov manj smučarjev kot v lanski sezoni; družba Žičnice Vogel Bohinj pa ima tudi likvidnostne težave.

“Imeli smo 92 smučarskih dni in 66 tisoč smučarjev, kar pomeni likvidnostne težave,” je včeraj za Žurnal24 povedal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj. Poudaril je, da še imajo denar za plače 28 zaposlenim, prej (že 24. aprila) pa so začeli poletno sezono – nihalka vozi vsak dan od 8. do 18. ure. Vendar je bil slab obisk tudi med prvomajskimi prazniki, saj so v soboto in nedeljo našteli po le 200 obiskovalcev.

Čakanje na zakon
Čeprav zaposleni sicer prejemajo plače, pa je povprečje njihovih plač za 25 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Zaradi nižje kupne moči ljudi in slabšega obiska si še bolj želijo posodobiti smučišče, vendar projektov zaradi nerazumno dolgega sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) in državnega lokacijskega načrta (DLN) ne morejo pripraviti.

Načrti v zraku

Postavili bi tri nove žičnice (žičnico Šijo bi podrli in postavili novo z zadnjega Vogla do Šije) in z njimi pridobili 18 kilometrov smučarskih prog, kar bi po prvih ocenah stalo najmanj 20 milijonov evrov. “Priprava projekta za eno žičnico stane okoli 40 tisoč evrov, zato si ne moremo privoščiti, da v razmerah, ko ne vemo, kaj nam prinaša zakonodaja, tratimo denar za nekaj, kar morda sploh ne bomo smeli postaviti. Že deset let čakamo na odgovor, ali se lahko širimo in kakšne nove naprave lahko postavimo, vendar novega zakona o TNP še ni, za DLN pa smo izvedeli, da se sprejema šest let,” je bil razočaran Šumi.

Požagati žičniške naprave?
Zaradi naštetega je negotovo tudi iskanje vlagateljev in kandidiranje za evropski denar, zato se vrtijo v začaranem krogu ali, kot je dejal Šumi, smučišče Vogel umira na obroke. Konkurenca ga je že zdavnaj prehitela, smučarji si želijo sodobnejših naprav, obisk pa je iz leta v leto manjši.

Poleg tega novi zakon o TNP dovoljuje umetno zasneževanje na Voglu, ne pa tudi gradnje površinskih vodnih zbiralnikov. “Še šest let takega životarjenja ne bomo zdržali, zato resnično upam, da bodo ministri in poslanci pospešili postopke ter bomo novi zakon in DLN dobili čim prej. V nasprotnem primeru in če nam zakon ne bo ničesar dovoljeval, resno premišljujemo, da bomo odstranili žičnice in smučišča na Voglu ne bo več, kar pomeni udarec tudi za zimski turizem v Bohinju,” je poudaril prvi mož smučišča.

“Odločitev lastnika čim prej!”

“Pričakujem, da se bo lastnik hotelov čim prej odločil, ali namerava vlagati, saj gre za elitno destinacijo, če pa se bo odločil za prodajo, bomo z direktoratom za turizem pomagali iskati nove lastnike,” je ob včerajšnjem obisku v Bohinju v sklopu vladnega obiska Gorenjske poudaril gospodarski minister Matej Lahovnik.

Minister se je seznanil s težavami bohinjskega turizma, med katere spadajo tudi propadajoči hoteli ob Bohinjskem jezeru, na kar je javno že večkrat opozoril župan Franc Kramar.

Lastnik obljublja več let
V najslabšem stanju so hoteli Zlatorog, Pod Voglom in Bellevue. Potrebni so takojšnje obnove, ki pa jo lastnik Zmago Pačnik obljublja že več let. “Pačnik je povedal, da ne odstopa od razvojnih načrtov, ministrstvo za gospodarstvo pa naj bi pomagalo poiskati še kakšnega sovlagatelja. Treba je najti investitorja, da Bohinj postane elitna turistična destinacija,” je dejal Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. Pačnika na včerajšnjem srečanju ni bilo. “Povabili smo ga, a je menda nekje na potovanju. Bi bil pa zelo zaželen,” je pojasnil Kramar.

Prvi bo Bellevue
Nekaj obetov, da bodo hotele kljub gospodarski krizi vendarle obnovili, je dal Marko Dolanec, prokurist Alpe Adria turizma, upravljalca bohinjskih hotelov ob jezeru. “Prvi bo na vrsti Bellevue. Zanj se bo začela pripravljati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, upam, da bo to v roku od treh do šestih mesecev, prenovljen pa naj bi bil do začetka zimske sezone 2011,” je povedal Dolanec. Obnova bo stala okoli pet milijonov evrov.

Sledili naj bi obnova Hostla Pod Voglom, zanjo potrebujejo okoli 15 milijonov evrov, in Zlatoroga, za katerega pa še ne vedo, koliko bo prenova stala. “Kdaj bosta prišla na vrsto, še ne morem reči, za Hostel Pod Voglom pa pripravljamo idejno zasnovo,” je dejal Dolanec.

Za občinski lokacijski načrt
Na dejstvo, da je od obnove odvisen razvoj bohinjskega turizma, je vnovič opozoril Kramar: “Hoteli v Bohinju si zaslužijo boljšo in višjo raven, kot je zdaj.” Večjo pozornost pa bi morali nameniti zimskemu turizmu, da bi bili hoteli zasedeni vse leto in ne le poleti. Ob tem je Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, izpostavil predolgo čakanje na državni lokacijski načrt za Vogel, saj nanj čakajo že deset let. “Brez umetnega zasneževanja in novih žičniških naprav razvoja ne bo,” je pojasnil Šumi. Ena od možnosti je, da bi državni načrt spremenili v občinskega, saj bi ga po mnenju udeležencev srečanja dobili hitreje.

Za vožnjo čez progo kazen 600 evrov

Reševalna služba je na smučišču Kranjska Gora v letošnji sezoni zaznala 124 nesreč s telesnimi poškodbami, med katerimi so bile tri hujše. Dodajajo, da je zaradi drugačnega načina smučanja s 
smučmi karving sicer manj zlomov, opažajo pa več poškodb kolenskih in križnih vezi. Včeraj pa je v sklopu akcije poostrenih nadzorov na smučiščih 11 policistov Policijske uprave (PU) Kranj s pomočjo helikopterja opravljalo poostren nadzor na šestih gorenjskih smučiščih, in sicer na Krvavcu, Voglu, Zelenici, Starem vrhu, v Kamni Gorici in Kranjski Gori.

Zapeljal čez progo
S helikopterjem nadzorujejo vožnjo z motornimi sanmi v naravnem okolju in smučarje, ki smučajo zunaj urejenih prog. S helikopterjem jih lažje opazijo in tja napotijo policista oziroma smučarskega nadzornika, pravi Boštjan Glavič s PU Kranj. V sklopu včerajšnjega nadzora so tako proti vozniku motornih sani podali ovadbo, saj je v slabi vidljivosti peljal prek smučarske proge na Krvavcu, za kar mu grozi do 600 evrov kazni.

Kot dodaja Glavič, so voznika motornih sani opozorili, preden se je podal na vožnjo: “Policisti so na smučiščih opravili tudi nekaj preventivnih razgovorov in dva smučarja opozorili.” Kot pravi Damjan Lepoša, pomočnik komandirja Policijske postaje Kranjska Gora, med najpogostejše kršitve na smučišču spadata agresivna, objestna vožnja, ki ogroža varnost drugih smučarjev, in vožnja zunaj urejenih smučišč.

Blejske hotele polnijo tujci

V blejskih hotelih je v teh dneh kljub počitnicam še mogoče dobiti prosto posteljo, kajti po besedah hotelirjev so bili minuli teden bolje zasedeni, kot bodo ta teden.

Počitniško ponudbo so pripravili v družinskem hotelu Savica in v hotelu Golf, ki sta bila pretekli teden zasedena 90- in 65-odstotno. Kot je včeraj za Žurnal24 povedala Alenka Bešter, tiskovna predstavnica Save hotelov Bled, so dobro tretjino nočitev ustvarili slovenski gostje, ta teden pa je zasedenost hotelov od 50- do 60-odstotna.

V hotelu Savica so med počitnicami ustvarjalne in kuharske delavnice, plesi, filmski večeri, danes ob 10. uri bodo tekmovali v izdelovanju snežakov, ob 16. uri si bodo otroci lahko ogledali vlečne pse, jutri ob 8.45 pa bo na Kobli Zakijevo družinsko smučarsko prvenstvo.

Vrnitev srbskih gostov

Z 88 odstotki prevladujejo tuji gostje, letos pa so vodstvo prvič prevzeli italijanski gostje. Presenečenje so tudi srbski, saj so imeli kar 54-odstotni porast njihovih nočitev, kar je posledica ukinitve vizumov. Zaradi krize pa se je zmanjšal obisk Britancev, ki jih je za 40 odstotkov manj.

Vogel ven iz parka

 “Zdajšnja rešitev ni prava. Želimo ven iz parka, kajti kapital ne čaka,” je na petkovi javni predstavitvi predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) v Stari Fužini predlagal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnice Vogel Bohinj.

Pojasnil je, da bodo na državni lokacijski načrt (DLN) najverjetneje čakali še nekaj let, kar je po njegovem mnenju odločno preveč. “Z nekdanjima ministroma Podobnikom in Erjavcem smo se dogovorili, da se DLN začne pripravljati takoj, vendar nihče ni naredil ničesar, zato predlagamo, naj gre smučišče Vogel ven iz parka (predlog novega zakona ga uvršča v tretje varstveno območje, op. p.) ali da dobimo odškodnino za vse tisto, kar druga smučišča v Sloveniji smejo delati, mi pa ne,” je poudaril Šumi.

V Bohinj srednjo šolo
Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ostro odzval na težnje naravovarstvenikov o povečanju območja divjine. “Hočejo 75 odstotkov divjine, na kar nikakor ne pristanem,” je bil odločen Kramar, ki je vnovič predlagal selitev sedeža parka z Bleda v Bohinj in razmislek o tem, da bi v Bohinju odprli srednjo naravovarstveno šolo. “Zakon mora upoštevati okoljevarstvene, ekonomske in sociološke parametre. Menim, da jih novi zakon upošteva, in upam, da bo čim prej sprejet,” je dodal župan.

Tudi Martin Šolar, direktor zavoda TNP, se je strinjal, da je zadnji čas za novi zakon, saj pomeni “izboljšanje varovanja v osrednjem območju parka in približevanje mednarodnim standardom”. Domačini, ki so se udeležili javne predstavitve, pa so predlagali prerazporeditev živih planin iz prvega v drugo območje, kjer bo dovoljeno gospodarjenje, saj se bohinjske planine prehitro zaraščajo.