Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Lovci še zadnjič smučali pod Skuto

Tekmovanje na nadmorski višini 2000 metrov poteka že 17 let, do zdaj pa se ga je udeležilo 2000 članov lovskih organizacij. Smučarsko tekmovanje pod severnimi ostenji Grintavcev- Skute, Rink, Štruce in Dolgega hrbta pod Savinjskim sedlom je svojevrsten test vzdržljivosti v t.i. naravnem, prvobitnem okolju. Lovci so se tako tudi poslovili od zimske sezone, kar so ostali smučarji storili že v začetku aprila.

Ne gre le za lov
Zasluge za to, da se lovci in drugi vsako leto vračajo pod Skuto, nosi dolgoletni član lovskega društva Jezersko, Franc Ekar. “Čeprav sem že v letih, sem danes tudi sam odsmučal svoje. Zadovoljen sem, da se je to tekmovanje obneslo. Pri lovstvu namreč ne gre samo za izvajanje lova, temveč tudi za dobre medsebojne odnose, varovanje okolja in podobno,” nam je sporočil potem, ko so vsi udeleženci prispeli v cilj.

Izjemna izkušnja v čudovitem ambientu
Na ledeniku pod Skuto je bilo tako v ospredju druženje lovskih družin, poudari Ekar: “Tekmovalnost je sekundarnega pomena. Vsi se radi tudi pomerimo, koliko imamo kondicije in predvsem volje- do tekmovalnega prizorišča moramo namreč priti peš, nato pa nas šele čaka spust po progi. To je izjemna izkušnja v čudovitem ambientu.”

Najmlajši star 6 let, najstarejši čez 80
Tekmovanje je uspešno zaključilo 99 udeležencev. “Med drugim Jože Rade iz Predgrada, ki je star čez 80 let in nam je vsem dokazal, da se da poldrug kilometer dolgo zahtevno progo premagati tudi pri teh letih. Med najmlajšimi je bil denimo 6-letni sin Dava Karničarja, ki je bil predtekmovalec,” še pove Ekar, sicer tudi bivši predsednik Planinske zveze Slovenije.

Pahor ni odgnal strahu

Državni prostorski načrt, ki naj bi zagotovil trajno poplavno varnost, bo krajanom najverjetneje prvič predstavljen junija, je ob včerajšnjem obisku Železnikov obljubil predsednik vlade Borut Pahor. Napovedal je tudi, da bo cesta v Davčo obnovljena hitreje, kot to trenutno predvidevajo načrti.

Trajna rešitev
Ljudi je tri leta po katastrofalnih poplavah še vedno strah, da se bodo ponovile, je pomen trajne poplavne varnosti poudaril župan Železnikov Mihael Prevc, Pahorju pa izrazil oceno, da priprava načrta poteka prepočasi.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je odgovoril, da načrt ni več tako daleč, kot se zdi, in da bi bil lahko sprejet najpozneje v enem letu. “Ne vidim večjih problemov, če ne bo zamud zaradi nepredvidenih želja,” je dejal.

Kaj pa Davča
Cesta v Davčo je sicer ena od dveh najpomembnejših prioritet obnove, se strinjata tako občina kot država. Po treh letih je od osmih obnovljen le en kilometer, po zdajšnjem načrtu pa bo devet milijonov evrov, kolikor jih še potrebujejo, zagotovljenih postopoma do leta 2015. “Nam se to zdi predolgo,” je bil v pogovoru s Pahorjem odkrit Prevc. Pahor se je strinjal z njim iz dveh razlogov.

Varnost in turizem
Ključno se mu zdi čim prej zagotoviti varnost udeležencev v prometu, pa tudi primerno povezavo centralne Slovenije s smučiščem v Cerknem.

V kolikšni meri bi lahko pospešil obnovo ceste v Davčo, Pahor včeraj ni dejal, je pa napovedal, da se bo čez eno leto v Železnike vrnil in pred domačini položil račune.

Voglu zmanjkuje moči

Zimska sezona, ki se je na smučišču Vogel končala 5. aprila, je bila slaba. Našteli so za kar 35 odstotkov manj smučarjev kot v lanski sezoni; družba Žičnice Vogel Bohinj pa ima tudi likvidnostne težave.

“Imeli smo 92 smučarskih dni in 66 tisoč smučarjev, kar pomeni likvidnostne težave,” je včeraj za Žurnal24 povedal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj. Poudaril je, da še imajo denar za plače 28 zaposlenim, prej (že 24. aprila) pa so začeli poletno sezono – nihalka vozi vsak dan od 8. do 18. ure. Vendar je bil slab obisk tudi med prvomajskimi prazniki, saj so v soboto in nedeljo našteli po le 200 obiskovalcev.

Čakanje na zakon
Čeprav zaposleni sicer prejemajo plače, pa je povprečje njihovih plač za 25 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Zaradi nižje kupne moči ljudi in slabšega obiska si še bolj želijo posodobiti smučišče, vendar projektov zaradi nerazumno dolgega sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) in državnega lokacijskega načrta (DLN) ne morejo pripraviti.

Načrti v zraku

Postavili bi tri nove žičnice (žičnico Šijo bi podrli in postavili novo z zadnjega Vogla do Šije) in z njimi pridobili 18 kilometrov smučarskih prog, kar bi po prvih ocenah stalo najmanj 20 milijonov evrov. “Priprava projekta za eno žičnico stane okoli 40 tisoč evrov, zato si ne moremo privoščiti, da v razmerah, ko ne vemo, kaj nam prinaša zakonodaja, tratimo denar za nekaj, kar morda sploh ne bomo smeli postaviti. Že deset let čakamo na odgovor, ali se lahko širimo in kakšne nove naprave lahko postavimo, vendar novega zakona o TNP še ni, za DLN pa smo izvedeli, da se sprejema šest let,” je bil razočaran Šumi.

Požagati žičniške naprave?
Zaradi naštetega je negotovo tudi iskanje vlagateljev in kandidiranje za evropski denar, zato se vrtijo v začaranem krogu ali, kot je dejal Šumi, smučišče Vogel umira na obroke. Konkurenca ga je že zdavnaj prehitela, smučarji si želijo sodobnejših naprav, obisk pa je iz leta v leto manjši.

Poleg tega novi zakon o TNP dovoljuje umetno zasneževanje na Voglu, ne pa tudi gradnje površinskih vodnih zbiralnikov. “Še šest let takega životarjenja ne bomo zdržali, zato resnično upam, da bodo ministri in poslanci pospešili postopke ter bomo novi zakon in DLN dobili čim prej. V nasprotnem primeru in če nam zakon ne bo ničesar dovoljeval, resno premišljujemo, da bomo odstranili žičnice in smučišča na Voglu ne bo več, kar pomeni udarec tudi za zimski turizem v Bohinju,” je poudaril prvi mož smučišča.

Zelenica v lasti občine

Občina Tržič je po triletni sodni bitki proti Kompasu MTS postala zemljiško-knjižni lastnik smučišča Zelenica. Konec lanskega leta je v prid občine razsodilo Okrožno sodišče v Kranju, vendar se je Kompas MTS na sodbo pritožil na Višje sodišče v Ljubljani. Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zasneževanje škodljivo vodi

“Najprej je treba določiti, v katero smer se bo Zelenica razvijala – ali se bomo osredotočili na turno smučanje in pohodništvo ter v skladu s tem v domu na Zelenici uredili pohodniški center Gorenjske ali pa se bomo usmerili v intenziven smučarski turizem z umetnim zasneževanjem,” razlaga Jure Meglič, podžupan Občine Tržič. Vendar bo zadnje problematično, saj je poleg smučišča največje občinsko zajetje vodnih virov, ki bi ga lahko umetno zasneževanje onesnažilo.

Dolgoročni razvoj Zelenice
Direktor RTC Zelenica Janez Šmid upa, da bodo zamenjali zastarele sedežnice in uredili nočno smuko. Ker je občina postala lastnik smučišča, ne bodo več imeli težav niti s pridobivanjem gradbenega dovoljenja niti s prijavljanjem na državne ali evropske razpise. Po najboljšem scenariju bo občina že prihodnje leto začela prve investicije, pri tem bo rešitev iskala tudi v javno-zasebnem partnerstvu. “Večinsko breme bo še vedno na občini, vendar je v našem interesu, da se smučarski šport in turizem razvijata tudi dolgoročno,” dodaja Meglič.

Žičničarji niso zadovoljni z obiskom

“V Kranjski Gori smo v letošnji sezoni imeli nekaj več kot 180 tisoč smučarjev, kar je za 12 odstotkov slabši obisk v primerjavi s prejšnjo sezono, ko smo jih imeli nekaj več kot 200 tisoč. Imeli smo tudi manj obratovalnih dni: 104 v primerjavi s 136 lani,” je za Žurnal24 povedala Klavdija Gomboc, vodja marketinga in prodaje RTC žičnic Kranjska Gora.

Žičničarji sezono ocenjujejo kot povprečno z veliko slabega vremena – predvsem ob koncih tedna – in z malo sončnih dni.

Velik izpad so imeli predvsem decembra, ker je v drugi polovici dež odplaknil ves umetni sneg, ki jim ga je uspelo narediti – to pa je povezano z veliko večjimi stroški.

Nova štirisedežnica
Kranjskogorski žičničarji načrtujejo nadaljni razvoj smučišč z gradnjo umetnega zasneževanja na smučiščih v Podkorenu – Podkoren 2 – in gradnjo štirisedežnice Vitranc 2.

“Ali nam bo to uspelo v prihajajoči zimski sezoni ali v naslednji, pa bomo lahko povedali v naslednjih mesecih,” je dodala 
Gombocova.

Velikonočna smuka

Slaba sezona. Naprave so pognali včeraj, saj med tednom zaradi slabega vremena niso obratovale. Snega imajo dovolj, nadaljnje obratovanje pa je odvisno od vremena; če bo le dovolj mrzlo, bodo naprave še delovale.

Za velikonočne praznike pričakujejo še od sto do 200 smučarjev, nato se bo sezona počasi končala. Letos je na Soriški planini ena od najslabših sezon nasploh, polovico jo je vzela zapora ceste od Podrošta do Sorice, kar je slabo vplivalo na obisk, pol sezone pa jim je nagajalo vreme. Našteli so okoli 15 tisoč smučarjev, v normalni sezoni bi jih 40 tisoč.

Smuka še do konca marca

Na smučišču Stari vrh so z letošnjo sezono kljub slabemu vremenu zelo zadovoljni, saj se jim je obisk v primerjavi z lani povečal za deset odstotkov, smuka pa bo možna vsaj še do konca marca – odvisno od vremenskih razmer. “Že od začetka sezone smo imeli dovolj snega, tako da smo tudi proge lahko maksimalno urejali, zato je verjetno tudi obisk večji. Poleg tega smo Ljubljani najbližje smučišče, ki ponuja tako dnevno kot nočno smuko,” meni direktor SCT Stari vrh Matej Demšar.

Težave s turnimi smučarji
“Težave nam povzročajo turni smučarji, ker se vzpenjajo in smučajo po smučišču, medtem ko ga urejamo za nočno smuko. Pri tem ogrožajo delo na smučišču, saj so zelo neprevidni. Zaradi varnosti je smučanje v času, ko naprave ne obratujejo, strogo prepovedano,” pojasnjuje Demšar.

V času obratovanja jih turni smučarji ne motijo, ko pa naprave ne obratujejo, so zaskrbljeni zaradi morebitnih nesreč.

Med smučarji prevladujejo Slovenci, ki prihajajo predvsem iz Gorenjske, Notranjske in Primorske, med počitnicami pa je veliko Hrvatov. Največ obiska je ob koncih tedna in lepem vremenu.

Poceni smuka ostaja

Smučišču Španov vrh letošnja zima ni bila naklonjena, saj so naprave pognali šele februarja, smučišče pa je v vsej sezoni obratovalo le 28 dni.

Zaradi razgibanosti zemljišča za začetek obratovanja potrebujejo vsaj 60 centimetrov snega, smučišče pa je odvisno le od naravnega snega, saj sistema umetnega zasneževanja še nimajo.

“Na zgornji postaji je še od 60 do 70 centimetrov snega. Računam, da bomo obratovali do konca tega tedna, in če bodo vremenske razmere dopuščale, še prihodnji konec tedna.

V takih zimah se pokaže, da potrebujemo sistem umetnega zasneževanja,” je pred dnevi za Žurnal dejal Zoran Kramar, direktor Zavoda za šport Jesenice.

Lani so sedežnico pognali sredi decembra, imeli 71 smučarskih dni in našteli 8.500 smučarjev, medtem ko so jih v letošnji sezoni le tri tisoč; za uspešno sezono bi jih moralo biti po Kramarjevi oceni devet tisoč, smučišče pa bi moralo obratovati od 80 do 90 dni.

Lani so ustvarili za slabih 59 tisoč evrov prihodkov in sezono končali s pozitivno ničlo, letošnjo pa bodo zaradi (pre)malo obratovalnih dni z izgubo.

Niti za en evro ga ni
Smučišče je na nadmorski višini 1.361 metrov, dolgo je 1,6 kilometra, postavili so ga leta 1964, obnovili leta 2004, sedežnica pa je ena izmed najstarejših v nekdanji Jugoslaviji. Je v lasti Občine Jesenice, ki si zanj že dlje časa zaman prizadeva pridobiti investitorja.

“Čeprav je naša ponudba za dolgoletni najem en evro na leto in bi podelili stavbno pravico za 30 let, resnega vlagatelja še nismo dobili. Gre za odlično lokacijo, občina pa bi uredila parkirišče, saj je zdajšnje premajhno, in obnovila cesto,” je pojasnil jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in zatrdil, da občina kljub slabemu poslovanju ne premišljuje o njegovem zaprtju, saj je “smučišče priljubljeno med domačini in v teh kriznih časih je prav, da omogočimo cenejšo smuko”.

Če se bodo v prihodnje želeli izogniti izgubam, bosta izgradnji sistema zasneževanja in od 500 do 800 metrov dolge vlečnice v spodnjem delu smučišča nujni, zanju pa bi potrebovali okoli dva milijona evrov.

Kobla odganja smučarje

“Šestnajst let že traja agonija Koble, zato naj se nehajo igrati z njo! To, kar se dogaja letos, je nedopustno! Da sredi počitnic ustavijo žičnice?! Igrajo se s turizmom v Bohinju!” je bil zaradi dogajanja na Kobli besen bohinjski župan Franc Kramar, ki ga kličejo ogorčeni smučarji.

Smučišče Kobla se je v četrtek kopalo v soncu, snežna odeja je bila debela meter in pol, pred blagajno so smučarji stali v vrsti, sedežnica Kobla 3 pa ni obratovala.

Vnovič so jo pognali včeraj. V letošnji sezoni je obratovala le osem dni. “Prejšnji teden smo jo morali ustaviti zaradi poškodb na električnem daljnovodu Ravne–Kobla 3,” je za Žurnal povedal Peter Žnidar, direktor omenjenega smučišča. Vendar to ni edina naprava, ki v tej sezoni nekaj časa ni obratovala, saj so nedavno ustavili tudi Koblo 2, ki so jo pognali šele konec januarja.

Žnidar je pojasnil, da so zaradi udara strele morali zamenjati transportno vrv. “Da smo jo pognali dokaj pozno, je krivo pomanjkanje snega, saj so bile konec decembra v Bohinju poplave,” je dodal. Žičniške naprave so prejšnji petek ustavili že sredi dopoldneva, v soboto pa sploh niso obratovale.

Žnidar krivi slabo vreme in smolo, ki jih spremlja letos. Smučarji se zaradi naštetega jezijo in ne varčujejo s kritiko, moti jih tudi, da tretjina smučišča sploh ni urejena, za vlečnico pa zaračunavajo polno ceno. “Kdor je želel, smo mu prejšnji petek vrnili denar, večina pa se je odločila za ugodnost ob nakupu naslednje vozovnice,” je pojasnil direktor.

Nove žičnice so nujne

Razočarani so bili tudi gostje Bohinj Park Hotela, ki so želeli smučati na Kobli. “Smučišče je med našimi gosti zelo priljubljeno, saj je v neposredni bližini hotela. Vendar se je zgodilo, da kljub lepemu vremenu in zadostni količini snega niso mogli smučati, saj so na blagajni izvedeli, da smučišče ne bo obratovalo, ker je smučarjev premalo,” je povedal Anže Čokl, direktor hotela.

“Občina je leta 1996 za smučišče namenila tedanjih 17 milijonov tolarjev in nedopustno je, da se še niso lotili prenove ‘muzejskih’ naprav,” je bil pred dnevi ogorčen župan Kramar, ki bo marca od lastnika zahteval projekt prenove žičniških naprav.

“Sit sem nakladanja in različnih strategij, zanima me le še projekt, za katerega bodo pridobili gradbeno dovoljenje, potem pa jim bom pomagal do evropskega denarja,” je dodal. In zakaj prenove še niso začeli? Žnidar je zanikal, da bi bil vzrok denar, pač pa pridobitev gradbenega dovoljenja zavira nerešena denacionalizacija.