Za smeti na smetišču 200 evrov kazni

Vzemimo za primer kraj, v katerem so številni apartmaji in vikendi: območje Kranjske Gore (ob jezeru Jasna), namenjeno odlaganju smeti, je nemalokrat hitro prenapolnjeno z odpadki. Če na takem kraju v natrpan smetnjak vseeno odložite smeti, vas redar lahko kaznuje z 200 evri.

Za pojasnila, zakaj na odlagališče smeti pošiljajo redarje, smo se obrnili na vodjo medobčinskega redarstva, Boštjana Omerzela: “Na območju Kranjske Gore je velik problem odlaganje odpadkov na mestih, ki za to niso predvidena. Tam je takih lokacij več. Zadevo na terenu stalno spremljamo in na morebitna nepravilna odlaganja opozarjamo kršitelje.”

Opozorili komunalo, ta pa nič
Problem najbolj obremenjuje tamkajšnje prebivalce, ki plačujejo redni mesečni komunalni prispevek ter pričakujejo, da bodo za to imeli zagotovljeno urejeno odlagališče smeti. Tudi zato, ker je kraj turistično razvit.

Omerzel na to odgovarja: “Mi smo ugotovili dve stvari: vsaka stanovanjska hiša tam bi morala imeti svoje lastne zabojnike za odpadke. Ekootoki so namenjeni izključno za odpadke, ki so predvideni za ločevanje in reciklažo. Res pa smo ugotovili tudi, da so zabojniki za ločeno zbiranje velikokrat prenapolnjeni in smo v zvezi s tem enkrat že opozorili Komunalo Kranjska Gora. Pripravljamo tudi poročilo o tem.” Odgovora na opozorilo še niso prejeli, pravi.

Glob malo, opozoril ogromno
Medobčinski inšpektorat in redarstvo sicer skrbita za urejenost naslednjih občin: Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica. “V enem letu, odkar smo bili vzpostavljeni, smo na območju Kranjske Gore izrekli eno ali dve globi za nepravilno oglaganje odpadkov. Opozoril je bilo bistveno več. Kolikor imamo povratne informacije, opozorilo praviloma zaleže. Ko pa se izkaže, da gre za ignoriranje postopka, se odločimo za globo,” še pojasni Omerzel.

Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Prva predelava sveč pri nas

Slovenci na leto “pridelamo“ okrog 4.500 ton odpadnih sveč. Doslej smo te odpadke večinoma izvažali, od danes naprej pa imamo prvo predelovalnico tovrstnih odpadkov. Na Gorenjskem, v opuščenem objektu nekdanjih Jeseniških mesnin, je družba Interseroh v sodelovanju s podjetjem Plastkom odprla takšen predelovalni obrat. Lahko bi ga že pred meseci, vendar se je zapletlo pri okoljskem ministrstvu.

Čakali na dovoljenje
“Ne na občini, ne na upravni enoti, niti pri sosedih nismo naleteli na nobene zadržke, povsod je pridobitev dovoljenj stekla izredno hitro, zapletlo se je le pri ministrstvu. Kakšni zadržki so bili, ne vem, najbrž zgolj kakšna birokratska stvar,“ pove Mojca Korbar s podjetja Plastkom.

Na dovoljenje so čakali od lanskega septembra do letošnjega maja. Investicijo, težko od 120 do 150 tisoč evrov, so s pomočjo bančnih kreditov v celoti pokrili sami, pričakujejo, da se jim bo povrnila v štirih, petih letih. Nesodelovanja s strani ministrstva ne razumejo tudi zato, ker so z novo linijo zagotovili nova delovna mesta. “Trenutno jih imamo na usposabljanju šest, zagotovo jih bomo zaposlili še enkrat toliko, če ne še več,“ pove Korbarjeva.

Na agenciji za okolje sicer pojasnjujejo, da je Plastkom sam spreminjal zahtevke, zato so morali vloge dopolnjevati. Ko bi marsikateri podjetnik že obupal, so na Jesenicah vendarle dočakali zeleno luč, linijo so uradno namenu predali danes.

V mleto plastiko in vosek
V Sloveniji v primerjavi z ostalimi narodi po približnih ocenah porabimo bistveno več sveč – samo okrog 1. novembra “pridelamo“ 1.500 ton odpadkov nagrobnih sveč. Njihova reciklaža je dokaj enostavna. “Sveče pripeljemo, stresemo na ločitvene trakove, kjer se ločuje steklene, keramične in elektronske sveče. Vse ostalo gre naprej v stroje. Dobimo mlet material plastike, posebej pa se izloči vosek,“ razloži Korbarjeva.

Mleta plastika bo za zdaj večinoma namenjena za izvoz, medtem ko bodo prečiščeni vosek uporabili za nove sveče.

Občina Jesenice grozi z odstopom

“Kranj solira in se po svoje dogovarja z Ljubljano, kar je v nasprotju z dogovori in operativnim programom za reševanje problema odpadkov na Gorenjskem. Če na četrtkovi seji konzorcija ne bo dosežen dogovor, obstajajo vse možnosti za izstop Občine Jesenice iz konzorcija, za kar imam vsa pooblastila občinskega sveta,” pojasnjuje jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

V zraku nova povezava
Če bo Cero razpadel, bodo Jesenice ustanovile novo povezavo z Radovljico in Škofjo Loko in tako poskrbele za rešitev problema odpadkov z ureditvijo sortirnice na Mali Mežakli, za katero so projekti in potrebni prostorski dokumenti že pripravljeni, sortirnica pa naj bi začela delovati 
še letos.

“Časa ni več”
“V štirih mesecih, ki so jih imeli za pripravo vloge, niso naredili ničesar. Časa ni več, saj lahko po novem letu na deponije odlagamo le določene skupine odpadkov, kar pomeni, da morajo biti razvrščeni. Mi operativni načrt spoštujemo,” dodaja Mencinger.

Kranj vrača žogo
Kranjski podžupan Stane Štraus na grožnje z izstopom odgovarja, da se vsaka občina o sodelovanju v Ceru odloča sama. Mestna občina Kranj bo po Štrausovih besedah storila vse potrebno, da omogoči nemoteno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, kranjska občina pa je sicer že večkrat jasno povedala, da se v smislu možnosti rešitve pogovarja z Mestno občino Ljubljana.

Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Ločevanje so nagradili

V industrijski coni Todraž so včeraj odprli zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Vrednost investicije presega pol milijona evrov.

Izkušeni ločevalci
Gorenja vas – Poljane je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki je pred dvema letoma uvedla ločeno zbiranje odpadkov na domu. “V zadnjih dveh letih smo na tem področju naredili kar veliko,” ocenjuje višja svetovalka za okolje in infrastrukturo pri občinski upravi Kristina Knific.

Knifičevo veseli presenetljivo dober odziv krajanov. Lani se je denimo na račun ločevanja količina ostanka odpadkov v primerjavi z letom 2007 znižala za skoraj polovico, nov zbirni center pa naj bi učinkovitost ločevanja še povečal.

Tudi elektronika in gume
V zbirnem centru naj bi na mesec zbrali vsaj deset ton ločenega odpadnega materiala. Ob običajnih frakcijah (papir, železo, steklo, plastika) bodo pobirali tudi odpadno električno in elektronsko opremo ter gume, prej so jih denimo le v sklopu rednega letnega odvoza kosovnih odpadkov.

Ne bo pa frakcije za nevarne odpadke – te bodo pobirali enkrat na leto s premično zbiralnico.

Malo divjih odlagališč
V Občini Gorenja vas – Poljane pretiranih težav z divjimi odlagališči sicer nimajo. V sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! so jih nekaj našli in očistili, se pa zagotovo nadejajo, da bo podobnih težav ob zbirnem centru v prihodnje še manj.

Množično nad odvržene smeti

Po dostopnih informacijah se je sobotne vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! na Gorenjskem udeležilo 22.887 prostovoljcev vseh starosti, ki so zbrali več kot 3.500 kubičnih metrov odpadkov. Glede na število prebivalcev je bila udeležba na akciji najboljša v Cerkljah in Naklem.

Smetili pred akcijo
Številni udeleženci akcije so bili močno presenečeni nad količino odpadkov in vsebino odlagališč, ki so jih čistili. Skupina, ki je čistila območje nekdanje železarne na Jesenicah, je med odpadki odkrila celo vrečo tablet. “Večer pred akcijo je neznanec pripeljal nekaj odsluženih oken in gradbenega materiala na to območje, češ, bodo pa še to pospravili,” je dejal eden izmed prostovoljcev.

Prostovoljci, ki so čistili Završnico v Občini Žirovnica, so v gozdu nad jezerom Završnica odkrili zapuščen avto, odvržene akumulatorje in več ton različnih odpadkov, na Bregu pri Žirovnici pa so odkrili celo zaboj manevrske municije. Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je tako kot večina županov sodeloval pri čiščenju, je bil presenečen nad količino odpadkov v naravi, pohvalil pa je odziv krajanov. “Čistijo tudi vikendaši. Na terenu smo srečali celo podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča s soprogo,” je dodal Žerjav.

Raje v gozd kot na odpad
Občino Preddvor je čistilo več kot 600 prostovoljcev, ki so se še posebno posvetili čiščenju onesnaženih vodotokov. Zlasti problematična so divja odlagališča po gozdovih in na obrobjih naselij, med katerimi je veliko odlagališč azbestne kritine.

“Nerazumljivo je, da ljudje odpadke raje peljejo v gozd, čeprav imamo v občini zbirni center,” je povedal koordinator v Občini Šenčur Aleš Puhar. V rekah in potokih so najpogosteje našli polivinil, večje kosovne odpadke in dele avtomobilov; v gozdovih pnevmatike, pohištvo, vzmetnice in belo tehniko; ob cestah pa je bilo največ pločevink in plastenk.

V Občini Cerklje so našli torbice, ki so bile lani ukradene, tako da so na pomoč poklicali tudi policijo, ki je najdbo prevzela.

Čiščenje brega reke Sore

Prijavili 80 divjih odlagališč

“Zanimanje za sodelovanje je vsak dan večje. Konec marca pa smo imeli tudi sestanek z društvi in predstavniki krajevnih skupnosti, ki so napolnili dvorano,” razlaga jeseniška koordinatorka akcije Očistimo Slovenijo Mirjam Resman. Po informacijah Resmanove je v občini Jesenice prijavljenih 80 divjih odlagališč.

Ne vseh odpadkov
“Cilj prav gotovo v celoti ne bo dosežen v enem dnevu, že zato ne, ker se ne pobira vseh odpadkov, nekaterih odlagališč pa zaradi nevarnega terena ne morejo čistiti prostovoljci.

Vsekakor pa je bil dosežen zelo dober popis odlagališč, ki se bo še dopolnjeval, upam, da v smeri zmanjševanja. Prav ta popis bo zagotovo pripomogel k lažjemu vzdrževanju očiščenega stanja in tudi k sprotnemu vplivanju na pospravilo odpadkov,” sklene koordinatorka.

“Opozarjamo, da bo na dan akcije na cestah velika gneča,” je opozorila Liljana Herga z Direkcije RS za ceste, ki opozarja na previdnost voznikov. Po ocenah sodelujočih bo na cestah v soboto okoli tisoč dodatnih tovornih vozil, večjo gnečo bodo povzročali tudi prostovoljci.

Selitev odpadkov

Odpadki, zbrani od kranjske Komunale, bodo po novem romali v Lenart in Grosuplje. Čeprav bo pot daljša, bo odlaganje na deponiji cenejše.
To predvideva pogodba, ki naj bi jo v kratkem največje javno podjetje na Gorenjskem podpisalo z novim prevzemnikom odpadkov, Papir Servisom. Izbran je bil na javnem razpisu, ki ga je kranjska Komunala že pred časom objavila na željo občin lastnic po ugodnejši ceni.

Deset odstotkov ceneje

Spomnimo: Komunala Kranj je, po zaprtju Tenetiš, odpadke vozila na Malo Mežaklo in v Logatec. Bistveno je, da bo odlaganje na deponijo po novem cenejše za deset odstotkov.

Povprečna cena odlaganja z odvozom na jeseniški Mali Mežakli in v Logatcu znaša 143 evrov na tono, odlaganje v Lenartu in Grosupljem pa bo stalo 123 evrov na tono.

Kaj to pomeni

Ob spremembi deponije se zastavlja vprašanje, kako bo sprememba odlagališča vplivala na odnose med jeseniško in kranjsko občino in na projekt regijskega centra za odlaganje odpadkov. Načrt namreč med drugim kot eno od dveh odlagališč predvideva prav Malo Mežaklo. Jeseniški župan Tom Mencinger je bil včeraj glede razvoja dogodkov skop. “Nimam še nobenih podatkov, zato ne bom komentiral,” je dejal. Kranjski podžupan Stane Štraus po drugi strani meni, da sprememba odlagališča na pripravo projekta ne bi smela vplivati.