Prekinitev po dolgem premoru

Po štiriletni prekinitvi sojenja zaradi domnevno nasilnega izgreda in razdejanja šenčurskega lokala Antic Cafe so morali včeraj na zatožno klop kranjskega sodišča znova sesti Meti Plava, Miran Rahne, Uroš Kepic, Darko Jović, Damjan Bećkanović, Mladen Mišić in Stanko Radojević. Zadnjega so pred sodnico pripeljali iz ljubljanskih priporov, kjer je že dobro leto zaradi bombnega napada na kranjsko policijsko upravo. Konec marca je bil zaradi napada tudi obsojen na dve leti in pol zapora.

Ni se osebno opravičil
Sedmerica je na sodišče sicer prišla zaman, saj jim bodo začeli soditi predvidoma šele začetek septembra. “Moj zagovornik Matjaž Černe me je danes zjutraj pred obravnavo obvestil, da je zbolel in me prosil, naj vam sporočim, da ga ne bo na sodišče,” je sodnici takoj ob vstopu v sodno dvorano pojasnil Darko Jović, ki pa se brez zagovornika ni želel zagovarjati.

Razbili tudi varnostnika
Mladeniči, sicer znanci iz Kranja, naj bi zadnjo majsko soboto leta 2006 v komaj tri dni delujočem lokalu Antic Cafe nepričakovano zamaskirani vstopili v lokal, metali stole, steklenice in kozarce ter tako povzročili za 300 tisoč nekdanjih tolarjev škode. Ob tem naj bi se s pestmi lotili tudi varnostnika v lokalu in enega od gostov, ki mu med izgredom ni uspelo pobegniti.

Sedmerici so začeli soditi že julija pred štirimi leti, nato pa je sojenje zastalo tudi zaradi menjave sodnice.

Ni bil navaden pretep
Lokal naj bi sicer razdejalo 11 storilcev, a štirje še vedno ostajajo neznani. Po zbranih dokazih pa naj bi bilo povsem jasno, da naj bi združba lokal napadla načrtno in najverjetneje zaradi izsiljevanja. Njihov nasilni pohod po lokalu so sicer posnele nadzorne kamere. Sodni izvedenec pa bo v nadaljevanju sojenja moral ugotavljati, ali so na posnetkih dejansko z oblačili zakriti obtoženi.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Andrej Marinc bo za stečaj Elana prejel 26 tisoč evrov – Julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010
• Festival Jazz Camp – Kranj, avgust 2010

Nov kombi za večjo varnost

 

200 kilometrov in več vsak dan prevozi vsako izmed štirih vozil.

V Varstveno-delovnem centru (VDC) Kranj, ki skrbi za ljudi z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, so včeraj dobili novo kombinirano vozilo renault trafic, ki bo varovancem omogočilo večjo mobilnost.

“Za naše uporabnike je prevoz zelo pomemben, kajti vse manj jih je, ki še lahko uporabljajo javni prevoz. Naš vozni park je dotrajan, nova vozila pa si težko privoščimo; večinoma smo odvisni od donacij,” je ob včerajšnjem prevzemu novega kombija dejala Mirjana Česen, direktorica VDC Kranj.

Z novim vozilom, ki je, kot je povedala Česnova, stalo okoli 18 tisoč evrov in je prilagojeno za prevoz ljudi z invalidskimi vozički, bo poskrbljeno za varnejšo vožnjo. Aleš Kalan, direktor prodaje v Remontu Kranj, poslovni enoti Avtohiše Real, je pristavil, da so se odpovedali celotni marži. “Pripravljeni smo sodelovati z okolico, kranjskemu VDC pa servisiramo vozila, zato smo se odločili še za donacijo,” je razložil.

VDC se širi v Šenčur
Kranjski VDC ima v dveh kranjskih enotah, škofjeloški in tržiški, 130 uporabnikov, za vsakodnevne prevoze več kot 40 varovancev pa ima skupaj z novim štiri vozila. Nov kombi potrebujejo tudi v Škofji Loki, ta čas pa so jim na pomoč priskočili v škofjeloškem Sožitju in jim dali v uporabo svojega. V VDC Kranj se avgusta obeta še ena novost: štirim enotam bodo dodali še eno, ki jo bodo odprli v Šenčurju. V njej bodo lahko sprejeli 35 uporabnikov, po besedah Česnove pa se jih bo vanjo čez dva meseca vselilo 20.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Jože Knavs ni več direktor podjetja Elektro Gorenjska – julij 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010

Za nazaj bo dobilo kazni tisoč Kranjčanov

Medobčinski inšpektorat bi lahko že v naslednjih desetih dneh začel izdajati plačilne naloge za prekoračitve dovoljenih hitrosti. Številnim voznikom se obeta neljubo presenečenje, saj jih bo inšpektorat oglobil za nazaj.

Spomnimo. Radar kranjskega medobčinskega inšpektorata je začel delovati 7. maja. Da je uspešno lovil prehitre voznike, smo že pisali, saj je samo v prvih štirih dneh zaznal krepko prek 200 kršitev dovoljenih hitrosti. Ta četrtek, torej po treh tednih, jih je medobčinski inšpektorat samo v Kranju naštel že okrog 1.500.

Opozorila že prejemajo
Več kot dve tretjini kršitev dovoljenih hitrosti je zrelih za denarno kazen, obetajo pa se tudi odvzem vozniškega izpita in vsaj 20 predlogov začasnih prepovedi vožnje motornega vozila. Približno tretjina kršiteljev že prejema opozorila.

Denarne kazni
Sto tisoč evrov. Za toliko kazni bi lahko po treh tednih delovanja radarja napisal medobčinski inšpektorat. Od 80 evrov. Denarne kazni za prekoračitev hitrosti se gibljejo od 80 pa do tisoč evrov.
Tudi v drugih občinah. Radar medobčinskega inšpektorata kroži po vseh občinah ustanoviteljicah; ob Kranju še po občinah Tržič, Naklo, Jezersko, Šenčur, Cerklje in Preddvor.

Inšpektorat bi voznikom sicer plačilne naloge izdajal že od začetka merjenja z radarjem, pa od ministrstev za notranje zadeve ter pravosodje niti v četrtek še ni prejel podpisanih ustreznih pogodb, ki med drugim rešujeta vprašanji ugotavljanja statusa voznika v registru in posredovanja obdolžilnih predlogov pravosodju. “Ministrstvo za notranje zadeve je 13. maja napovedalo podpis zadnji teden v mesecu, od ministrstva za pravosodje ga pričakujemo istočasno,” je dejal vodja medobčinskega redarstva Slavko Savič.

Kazni za nazaj
Ker omenjeni pogodbi še nista podpisani, se zastavlja vprašanje, ali bo imel medobčinski inšpektorat sploh pravico predlagati kazni za nazaj. Savič je prepričan, da bo to pravico imel. “Zakon govori, da se lahko odločba in plačilni nalog izdata tudi dve leti po prekršku,” pravi in se sklicuje na člen o zastaranju. Prepričan je tudi, da ni možnosti, da bi lahko kdo od voznikov kazni za nazaj oporekal.

Ključna so pooblastila
Kranjski odvetnik Marko Drinovec opozarja, da je ključno vprašanje, ali medobčinski inšpektorat sploh ima pooblastila za merjenje hitrosti. Če jih ima, potem tudi kaznovanje za nazaj, po mnenju Drinovca, ne bo sporno. Savič je prepričan, da inšpektorat pristojnost ima – v 14. členu zakona o varnosti cestnega prometa. “Piše, da imajo redarji pooblastilo, da merijo s samodejno merilno napravo,” citira.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010

Prelomno leto za knjižnico

 

Selitev 170 ton
Število članov v kranjski knjižnici se je lani povečalo za 2,5 odstotka, dejavnih je bilo 15.100 članov. Izposodili so si 800 tisoč enot gradiva ali pet odstotkov več kot predlani.

Najbolj brana knjiga lani je bila Čefurji raus! Gorana Vojnovića. Letos bralci najraje posežejo po
Snubcu proti svoji volji avtorice Kathleen Woodiwiss.

Ob selitvi bodo prenesli več kot 300 tisoč enot oziroma okrog 170 ton gradiva.

Osrednja knjižnica po nekajletni stagnaciji spet opaža večje zanimanje med obiskovalci. Letos želi vzpostavilti digitalno knjižnico, čaka pa jo tudi obsežna selitev v nove prostore.

Več članov, večja izposoja
V knjižnici opažajo tako rast števila članov kot tudi povečanje izposoje gradiva. Najbolj, kar za četrtino, se je povečala izposoja v Šenčurju. Oba kazalnika sta zadnja leta sicer stagnirala oziroma celo padala.

Direktor Viljem Leban opozarja še na število dejavnih uporabnikov, ki pa je pod slovenskim povprečjem. To pripisuje neprimernim prostorom.

Kdaj selitev
Leban še vedno pričakuje, da bo selitev v Globus na vrsto prišla še letos, načrtuje pa vzpostavitev digitalne knjižnice in digitalizacijo za slabovidne, nadaljevali bodo gradnjo spletnega leksikona Gorenjci.si, pripravljajo pa tudi projekt dostopa do multimedijskih vsebin na spletu. “Ker razpisi, na katerih kandidiramo za sredstva, še niso končani, bomo o teh projektih poročali, ko bodo izvedeni,” je bil v napovedih previden direktor.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• O kandidatih za župana občine Bohinj – julij 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010

Dom starostnikov tudi v Šenčurju?

Občina Šenčur se trenutno ukvarja s predlogom občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerega poskušajo vključiti tudi dom starostnikov. “Do same izgradnje doma bo preteklo še nekaj časa, prvi korak pa je, da se zanj določi prostor, in to bomo naredili s tem prostorskim načrtom,” pravi šenčurski župan Miro Kozelj. OPN naj bi bil sprejet do poletja. Lokacija doma pa bo v zahodnem delu kraja.

V Kranju se čaka dve leti
Občina si prizadeva za izgradnjo doma starostnikov, saj se zavedajo, da na Gorenjskem teh kapacitet primanjkuje. “Če nam bo uspelo dobiti investitorja in od države tudi koncesijo, potem bo dom verjetno hitro zapolnjen,” meni župan. Bližnja domova starostnikov v Preddvoru in Naklem sta namreč polno zasedena, v Kranju je čakalna doba dve leti, podobno je tudi v Bohinju. “Take objekte bi morala graditi država, vendar se njihova gradnja prepušča občinam, zato se zadeve odvijajo bolj počasi. Država se zaveda te problematike, ampak denarja za domove ni,” sklene Kozelj.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• O kandidatih za župana občine Bohinj – julij 2010

Množično nad odvržene smeti

Po dostopnih informacijah se je sobotne vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! na Gorenjskem udeležilo 22.887 prostovoljcev vseh starosti, ki so zbrali več kot 3.500 kubičnih metrov odpadkov. Glede na število prebivalcev je bila udeležba na akciji najboljša v Cerkljah in Naklem.

Smetili pred akcijo
Številni udeleženci akcije so bili močno presenečeni nad količino odpadkov in vsebino odlagališč, ki so jih čistili. Skupina, ki je čistila območje nekdanje železarne na Jesenicah, je med odpadki odkrila celo vrečo tablet. “Večer pred akcijo je neznanec pripeljal nekaj odsluženih oken in gradbenega materiala na to območje, češ, bodo pa še to pospravili,” je dejal eden izmed prostovoljcev.

23 tisoč (skoraj) prostovoljcev se je akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! pridružilo na Gorenjskem.

Prostovoljci, ki so čistili Završnico v Občini Žirovnica, so v gozdu nad jezerom Završnica odkrili zapuščen avto, odvržene akumulatorje in več ton različnih odpadkov, na Bregu pri Žirovnici pa so odkrili celo zaboj manevrske municije. Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je tako kot večina županov sodeloval pri čiščenju, je bil presenečen nad količino odpadkov v naravi, pohvalil pa je odziv krajanov. “Čistijo tudi vikendaši. Na terenu smo srečali celo podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča s soprogo,” je dodal Žerjav.

Raje v gozd kot na odpad
Občino Preddvor je čistilo več kot 600 prostovoljcev, ki so se še posebno posvetili čiščenju onesnaženih vodotokov. Zlasti problematična so divja odlagališča po gozdovih in na obrobjih naselij, med katerimi je veliko odlagališč azbestne kritine.

“Nerazumljivo je, da ljudje odpadke raje peljejo v gozd, čeprav imamo v občini zbirni center,” je povedal koordinator v Občini Šenčur Aleš Puhar. V rekah in potokih so najpogosteje našli polivinil, večje kosovne odpadke in dele avtomobilov; v gozdovih pnevmatike, pohištvo, vzmetnice in belo tehniko; ob cestah pa je bilo največ pločevink in plastenk.

V Občini Cerklje so našli torbice, ki so bile lani ukradene, tako da so na pomoč poklicali tudi policijo, ki je najdbo prevzela.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Občinski redarji tudi na smetiščih – Kranjska Gora, julij 2010
• Obnovo Bloudkove velikanke prestavili na prihodnje leto – Planica, julij 2010

Podvoz je preozek za kolesarje

Denarja še ni

Proračun. Mestna občina Kranj v letošnjem proračunu za nove kolesarske poti nima predvidenih sredstev, jih pa načrtuje v proračunih 2011–2013. Do gradnje nove kolesarske poti Kranj–Šenčur predlaga lokalno cesto prek Britofa ali cesto skozi Hrastje, Prebačevo in Voklo.

Čimprejšnjo gradnjo kolesarske steze Kranj–Šenčur predlaga obiskovalka kranjskega občinskega spletnega servisa KrPovej. Občini sta načelno za, za hitro izvedbo pa vidita preveč ovir.

S kolesom v službo
Predlog o kolesarski stezi sicer ni novost, jo pa po mnenju bralke narekujeta vse bolj obremenjena cesta in rešitev več problemov hkrati.

“Z razvojem cone v Šenčurju se odpira mnogo delovnih mest, v jutranji in popoldanski konici pa lahko vidimo, da je ogromna kolona vozil prav v tej smeri,” piše pobudnica.

S kolesarsko stezo bi po njenem mnenju razbremenili promet, spodbujali ekološko ozaveščenost z uporabo koles, ponujali varno pot na delo in pridobili privlačno panoramsko rekreativno pot.

25 tisoč vozil na dan po ocenah Kozelja premaguje regionalno cesto Kranj–Šenčur.

Tako šenčurski župan Miro Kozelj kot kranjski podžupan Igor Velov se z njo strinjata, opozarjata pa na vrsto ovir. “Kolesarska steza Kranj–Šenčur bi bila zelo koristna in zagotovo uporabljana,” pravi Kozelj, vendar v isti sapi opozarja na več ovir, še posebno na preozek podvoz pod avtocesto. Dvomi, da bi država pod njim dovolila speljati stezo, zato po njegovem ne gre drugače, kot da počakajo na razširitev.

Širitev predvidena
“Prej ali slej bo cesta od Mercatorja do Šenčurja štiripasovnica,” opozarja Kozelj. “Ko se bo podvoz povečeval, bomo vsekakor navijali, da ga bo država zastavila dovolj široko,” napoveduje, spomni pa tudi na državni načrt, ki predvideva kolesarsko pot od Kranja do Mengša. Glede dinamike izvedbe načrtov je Kozelj bolj zadržan. “Kdaj bo država imela denar, je druga stvar,” pravi.

Kranj ponuja ovinke
Tudi s kranjske strani gradnja kolesarske steze proti Šenčurju za zdaj ni predvidena. “Ideja je v redu, samo dvomim, da bi lahko v kratkem času kaj rešili,” je iskren Velov. Mestna uprava je sicer spomnila, da je s kolesom do Šenčurja možno priti tudi po lokalnih cestah.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010
• Upravna enota izdala odločbo za rušenje dvorane na Zlatem polju – Kranj, julij 2010
• Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010
• O kandidatih za župana občine Bohinj – julij 2010
• Zaključili z arheološkimi izkopavanji – Šmajdov grad, Kranj, julij 2010

Občine pred bankrotom

Gorenjske občine se bojijo, da bodo ostale brez skoraj 70 milijonov evrov, ki so jih iz evropskih kohezijskih skladov pričakovale za urejanje kanalizacije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obtožujejo nepoštenih iger.

Velika pričakovanja. Iz kohezije naj bi izpadlo pet gorenjskih okoljskih projektov, vrednih skoraj 28 milijonov evrov. Od preostalih predvidenih sredstev, 70 milijonov za kanalizacijo in 20 za vodovode, je država zaenkrat rezervirala 200 tisoč evrov.

Spremenjeni pogoji
Župani najbolj prizadetih gorenjskih občin so na včerajšnji novinarski konferenci spomnili, da so z MOP leta 2008 uskladili nabor projektov, jih razdelili na tri sklope in začeli pripravljati ustrezno dokumentacijo za vloge za pridobitev pomoči. Konec lanskega leta so na oddane vloge od MOP začeli dobivati signale, da nekateri projekti pogojem kohezije ne ustrezajo več.

Slovenija Bananistan
Gorenjski župani so prepričani, da je MOP neupravičeno spremenila pogoje. “Samo v državi Bananistan se lahko zgodi, da kriteriji, ki so veljali pet let, na koncu ne veljajo več,” je bil kritičen šenčurski župan Miro Kozelj. V zraku visi komunalna ureditev celotnega južnega dela njegove občine. Še bolj slikovit je bil radovljiški župan Janko Stušek. “Stali smo v vrsti, da bi kupili vstopnice za predstavo z naslovom kohezija, kupili vstopnice, potem pa nam biljeter reče, da je dvorana zasedena.“

Bankrotirali bomo
“Bankrotirali bomo,” je na resnost problema opozoril bohinjski župan Franc Kramar. Spomnil je, da je občina že zgradila sekundarne vode, se zadolžila in delno pridobila sredstev evropskih strukturnih skladov. Boji se, da jih bodo morali vrniti, če ureditev kanalizacije ne bo zaokrožena s primarnimi vodi in čistilno napravo, ki so jih nameravali zgraditi s kohezijskimi sredstvi.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010
• O kandidatih za župana občine Bohinj – julij 2010

Kot ste po vsej verjetnosti že mnogi opazili, je od sobote 5.9.2009 na tržnici v Radovljici uradno odprt mlekomat. Ker nas je ideja zanimala, smo se odločili, da poizkusimo zadevo bolj podrobno preučiti in predstaviti obiskovalcem našega bloga.

Tako smo se obrnili na gospoda Maksa Vrečka, ki s svojo spletno tržnico sveze.si, med drugim tudi promovira mlekomate preko spleta. Zastavili smo mu par vprašanj, ki so nas kot potencialne kupce zanimali.

Mlekomati so trenutno postavljeni na štirih različnih lokacijah po celotni Gorenjski in sicer v Radovljici, Lescah, Škofji Loki in na Bledu. G. Vrečko nam je povedal, da bodo mlekomat postavili tudi v Šenčurju, a lokacija trenutno še ni znana.

Iz vsebine:Kliknite na povezavo
Odgovori g. Maksa Vrečka o mlekomatih
Lokacija mlekomatov (najdi.si zemljevid)
Video posnetek mlekomata v Lescah

Preberite si še naslednje objave:

• Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah
• Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010
• Nov občinski odlok o javnem redu in miru – Jesenice, julij 2010
• Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010
• Gorenjska ni vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant – julij 2010