Gradbenik bo pralec

Bled. “Iščemo natakarje, kuharje, sobarice, čistilke in slaščičarja. Zaposlimo od 40 do 50 ljudi,” je na včerajšnjem zaposlitvenem sejmu povedala Mojca Čeferin Kveder, vodja kadrovske službe v Sava hotelih Bled, kjer izvajajo tudi program delovnega preizkusa. “Posameznik se lahko pri nas en mesec usposablja in v tem času ugotovimo, ali ga lahko zaposlimo,” je pojasnila.

“V prihodnosti bodo priložnosti za brezposelne zagotovo v poklicih nege in oskrbe starejših, predšolske vzgoje ter informatike.” Dragica Ribnikar (Foto: Renata Škrjanc)

Kranjska služba Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je včeraj na Bledu pripravila tretji zaposlitveni sejem, na katerem je možnosti zaposlitve predstavilo 13 delodajalcev, prvič pa so se predstavile tudi izobraževalne ustanove.

Festivalna dvorana je bila dobre tri ure borza dela, na kateri so ponujali delo v gostinstvu, turizmu, prevozništvu, zavarovalništvu, gradbeništvu, predšolski vzgoji ter negi in oskrbi starejših. Bojan Zakotnik iz podjetja Gradbinec GIP je povedal, da potrebujejo gradbene tehnike in inženirje – na leto zaposlijo od dva do tri.

Nove priložnosti
Za odlično zamisel so zaposlitveni sejem ocenili iskalci zaposlitve. Jeseničan Mustafa Sadić je brez dela pol leta in je iskal pomožna dela. “Delal sem v gradbeništvu, zdaj pa zaradi starosti za to delo nisem najbolj primeren, zato se dogovarjam za delo pralca. Sejem je odlična priložnost, da se spoznaš z delodajalci in dobiš več informacij,” je povedal.

Z upanjem je prišla na sejem tudi Radovljičanka Tina Jagrič Vogelnik, ki je pred enim mesecem ostala brez dela. “Iščem karkoli: rada bi delala v vrtnariji, ali kot pomočnica v kuhinji, lahko tudi kot sobarica – karkoli pač. Premišljujem tudi o prekvalifikaciji za pomočnico vzgojiteljice,” je dodala.

Po besedah Dragice Ribnikar, direktorice kranjske službe ZRSZ, so učinki sejma dolgoročni; iskalci zaposlitve se seznanijo s potrebami na trgu, nekateri pa se odločijo za novo karierno pot. “Uspeh sejma ni vedno le sklenitev delovnega razmerja,” je poudarila in dodala, da je med brezposelnimi na Gorenjskem največ starejših od 50 let in takih brez izobrazbe. Darja Škrjanc z ZRSZ pa je dodala, da imajo brezposelni veliko možnosti – od izobraževanj in subvencij do prekvalifikacij, zavod pa v nekaterih primerih financira tudi šolanje.

Težava pri samoplačnikih
Da je med brezposelnimi interes tudi za izobraževanje, je potrdila Polona Biba Drol, organizatorka izobraževanja in usposabljanja iz kranjskega podjetja B&B. “Težava je pri samoplačniških programih, zato je dobro, da zavod nekatere financira. Takih primerov imamo v naši šoli približno pet na leto,” je poudarila.

Kremšnita kot saherca

Blejska kremna rezina, ki jo v slaščičarski delavnici hotela Park izdelujejo po recepturi slaščičarskega mojstra Ištvana Lukačeviča, naj bi dobila svojo blagovno znamko.

Postopek za registracijo blagovne znamke originalna blejska kremna rezina so začeli v Sava hotelih Bled (SHB), kjer, kot je včeraj pojasnila Alenka Bešter iz službe za odnose z javnostmi v SHB, želijo z registracijo ohraniti tradicijo te prepoznavne blejske sladice. Postopek še ni končan.

“Besedna zveza originalna kremna rezina vsebuje samo podatek o vrsti blaga in njegovem geografskem izvoru, zaradi česar Urada RS za intelektualno lastnino (UIL-SIPO) do zdaj ni izdal odločbe,” je za Žurnal24 povedal Jurij Žurej, direktor UIL-SIPO.

To pomeni, da blejska kremna rezina potrebuje še znak, po katerem bi jo lahko kupci prepoznavali podobno kot na primer znano sacher torto – recept je skrivnost in ga hranijo le v hotelu Sacher –, ki jo prepoznajo po čokoladnem napisu original Sacher torta.

Lahko jih delajo tudi drugi
Žurej je pojasnil, da če nekdo zavaruje znamko, lahko potem edini uporablja določen znak za označevanje blaga in storitev.

Pri blejski kremni rezini bi znak lahko uporabljali le SHB, kar pa ne pomeni, da drugih kremšnit ne bi smeli izdelovati.

Ko bodo v SHB pripravili znak zanjo, bi blagovna znamka po besedah Žureja lahko bila registrirana v šestih mesecih.

Prah izpraznil postelje

“Naravna katastrofa je najbolj prizadela prav Bled, saj imamo veliko letalskih gostov. Udarec narave smo močno občutili, katastrofa pa bi bila, če bi se to ponavljalo,” je o posledicah zaprtja zračnega prostora zaradi vulkanskega prahu pred dnevi dejala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled.

Letalskih gostov, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike (ZDA), Rusije, Velike Britanije (VB), Izraela, Francije, Japonske in Irske, je na Bledu okoli 40 odstotkov, zato je blejsko turistično gospodarstvo udarec, ko so na večini evropskih letališč letala ostala na tleh, zelo občutilo. “Kazalo je, da bo april dober, vendar so nam dobre rezultate odnesle omenjene težave. Turizem je nadvse občutljiva dejavnost, v kateri je negativni učinek naravnih katastrof takojšen; tistega, kar izgubiš, nikoli ne nadoknadiš,” je poudarila Štravs Podlogarjeva.

V Sava hotelih Bled (SHB) so imeli okrog 1.200 nočitev manj, kar po besedah Fedje Pobegajla, direktorja SHB, pomeni izgubo 200 tisoč evrov. Z organizatorji kongresov, zaradi odpovedanih so izgubili tisoč nočitev, se dogovarjajo, da bi jih izvedli maja ali junija, kljub temu pa bodo v SHB škodo izjemno težko pokrili.

Zaprosili bodo za subvencije
“Predvsem je bil velik izpad gostov iz VB, ZDA in Japonske, ki pa se ne bo poznal le pri nočitvah, pač pa tudi pri zunajhotelski porabi, zato bo škoda še veliko večja. Po prvomajskih praznikih bomo zbrali točne podatke in ministrstvo za gospodarstvo zaprosili za subvencijo,” je pojasnila direktorica Turizma Bled.

V Bohinju je več domačih

Manj škode je zaprtje zračnega prostora povzročilo bohinjskemu turizmu, kajti kot je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, pri njih ni veliko letalskih gostov. “Prevladujejo slovenski, hrvaški, madžarski in nemški gostje, ki pa niso vezani na letala.” Hit Alpinea, največji kranjskogorski ponudnik hotelskih ležišč, je zaradi omenjenih težav izgubil sto britanskih gostov. “Škode bo za okoli 50 tisoč evrov. Pozna se, da imamo kar 70 odstotkov slovenskih gostov,” je povedal Miran Čurin, direktor Hita Alpinee. Sreča v nesreči je bila, da je april za Kranjsko Goro čas nizke sezone – če bi se to zgodilo julija in avgusta, bi bila po besedah Mirjam Žerjav, direktorice LTO Kranjska Gora, to kriza za kranjskogorski turizem.

Menjava direktorjev

˝V družbi Sava hoteli Bled (SHB) so ocenili, da sem sposoben voditi novi center in poskrbeti za dogajanje na promenadi,“ je svojo zamenjavo včeraj za Žurnal24 komentiral Jaka Hrastnik, nekdanji direktor hotela Park.

Hrastnik, ki še vedno ostaja v SHB, je prvega aprila postal direktor novoustanovljenega profitnega centra Promenada Bled, do imenovanja novega direktorja, predvidoma v začetku maja, pa še vodi hotel Park.

Novi direktor še ni izbran
Kdo je najresnejši kandidat za novega direktorja nam v SHB niso želeli povedati, niti tega, koliko kandidatov se je prijavilo na razpis.

˝Ni še odločeno ali bo direktor postal zunanji kandidat ali naš od znotraj,“ je pojasnila Alenka Bešter iz službe za stike z javnostmi.

Do zamenjav je prišlo tudi v hotelih Golf in Grand hotel Toplice – prvega po novem vodi Marko Vidic, drugega Tine Brodnjak, iščejo pa še direktorja za hotela Trst in Jadran.

Prenova kavarne sledi
Hrastnik bo v prihodnje skrbel za restavracijo in picerijo Rikli, kavarno in restavracijo Park, vinoteko Vinarte in slaščičarsko delavnico v hotelu Park.

˝Z najemniki lokalov ob promenadi bomo skrbeli tudi za spremljevalno ponudbo in prireditve,“ je pojasnila Beštrova. Vodil pa bo tudi projekt prenove kavarne Park.

˝Če bodo letošnji poslovni rezultati SHB v skladu s planom, bo obnova na vrsti leta 2011, ta čas pa zanjo že pripravljamo projekte,“ je pojasnil Hrastnik in dodal, da bo prenova stala okoli 2 milijona evrov.

Poslovali z dobičkom
Razlog za njegovo premestitev na drugo delovno mesto naj ne bi bilo slabo poslovanje hotela Park. ˝Hotel Park je lani dosegel zelo dobre rezultate in leto zaključil z dobičkom,“ je dejal Hrastnik, o višini dobička pa ni želel govoriti.

Se je pa gospodarska kriza, tako Beštrova, poznala tudi v tem hotelu, saj so lani zabeležili za 16 odstotkov manj nočitev kot leto poprej, bolje pa kaže letos, kajti v letošnjih prvih treh mesecih so imeli za 46 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani.

“Kdor znaka ne razume, naj gre v Afriko”

“V kratkem ga še ne bo. Prometni znak je jasen,” je včeraj na vprašanje, kdaj bodo popravili potopni stebriček na promenadi, za Žurnal24 odgovoril Boris Malej, direktor blejske občinske uprave.

S potopnim stebričkom so pred leti za promet zaprli del promenade, ki je namenjena pešcem. Pogosto se je kvaril, ne deluje vsaj že dve leti in območje, namenjeno pešcem, je zaparkirano, kajti vozniki ne upoštevajo prometnega znaka, ki označuje cono za pešce in dovoljuje dostavo do 9. ure.

Nenehno zaparkiran
“Ko je stebriček še bil, se je po koncu dostave aktiviral in parkiranje ni bilo mogoče, zdaj pa moramo pogosteje opravljati nadzor na tem delu, saj je nenehno zaparkiran,” je dejal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj, in dodal, da si želijo, da bi ga čim prej znova namestili.

Po podatkih občinskih redarjev je na tem delu promenade na dan vsaj šest kršitev, zato so občini že predlagali, naj kupi nov stebriček, ki bi po besedah Sodje stal okoli tri tisoč evrov.

Denar je, denarja ni
“Za nakup bi morda lahko namenili del denarja od parkirnine, s katero se je lani zbralo dobrih 200 tisoč evrov, saj nam zdaj drugega kot kaznovanje ne preostane,” je pojasnil Sodja.

Medtem pa Malej večjih težav zaradi okvarjenega stebrička ne vidi. Povedal je, da se na občini še niso odločili ali ga bodo sploh popravili, v letošnjem občinskem proračunu pa denarja zanj niso predvideli. “Odredil sem, da redarji tudi zvečer na tem delu opravljajo nadzor. Popravilo stebrička je del projekta celostne ureditve promenade, ki jo občina pripravlja s Savo hoteli Bled in smo jo prijavili na enega od razpisov za evropski denar, od katerega si obetamo od 150 tisoč do 200 tisoč evrov. Sicer pa težav ne vidim, saj je znak dovolj jasen,” je še poudaril Malej.

Denarja še nimajo

Kot je včeraj dejal Fedja Pobegajlo, predsednik uprave Sava hotelov Bled (SHB), datuma začetka prenove kavarne Park še nimajo, ker je “naložba odvisna od poslovanja v naslednjem obdobju” oziroma od letošnje poletne sezone. “Težko rečem, ali se bo to zgodilo še letos, zagotovo pa prenovljene letos še ne bomo odprli,” je povedal Pobegajlo. Načrti zanjo naj bi bili končani v dobrem mesecu, zaradi gradbenih del bo kavarna zaprta od tri do štiri mesece, celovita prenova pa bo stala od dva do tri milijone evrov.

Prevzema Bernardina ne bo
Gospodarska kriza se pozna tudi v Savini turistični dejavnosti, saj so na Bledu lani opazili za deset odstotkov manj nočitev, v celotni skupini pa so ustvarili več kot milijon nočitev, kar je za tri odstotke manj kot leta 2008.

“Prihodkov v naši turistični dejavnosti je bilo za 62 milijonov evrov, kar je za devet odstotkov manj kot leta 2008, lansko leto pa smo končali z dobičkom,” je dejal Andrej Šprajc, direktor nove družbe Sava TMC in turistične dejavnosti, kolikšen je dobiček, pa ni želel povedati. Zelo se je zmanjšalo število britanskih in ameriških gostov, precej manjša je tudi zunajsezonska prodaja, gostje pa se po Šprajčevih besedah odločajo za krajše, cenejše in bližje počitnice. V Savi TMC se bodo v prihodnosti usmerili v nove produkte, med katerimi bo tudi tako imenovani zeleni turizem.

“V sosednjih državah v prihodnje ne želimo kupovati, pač pa le prevzemati turistične objekte v upravljanje,” je poudaril Šprajc, na vprašanje, ali bo Sava prevzela Bernardin, pa odgovoril: “Se ne pripravljamo na kakršenkoli prevzem.”