Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Racionalizacija na račun strank

Gorenjska. Občina Jesenice je na ministra za okolje Roka Žarnića in Geodetsko upravo RS (Gurs) tudi v imenu Kranjske Gore in Občine Žirovnica naslovila drugi protest proti selitvi geodetske pisarne z Jesenic. Tokrat tudi zaradi datuma na dokumentu, s katerim je geodetska uprava občine obvestila o zaprtju jeseniške pisarne.

Danes še, jutri ne več
Kot so zapisali v protestu, so v petek, 28. maja, na elektronski naslov občin prejeli sporočilo direktorja kranjske območne geodetske uprave Jožeta Cvenklja, ki nosi datum 27. april, s katerim jih je uprava seznanila, da bo zadnji uradni dan pisarne na Jesenicah danes, na novi lokaciji v Radovljici pa bo pisarna poslovala že jutri. Občine moti predvsem to, da glede na mesečno zamudo pri pošiljanju niso mogle ugovarjati nameravani selitvi pisarne, zato predlagajo, da Gurs odločitev o preselitvi pisarne znova pretehta in tako, kot je napovedala, omogoči možnost neposrednega stika s strankami na Jesenicah vsaj nekaj dni v tednu. Občine pa so pripravljene tudi pomagati pri iskanju morebitne nove lokacije za pisarno.

(Foto: Andraž Sodja)

Nedolžna napaka?
Kot je včeraj za Žurnal24 povedal Aleš Seliškar, direktor Gursa, s protestnim pismom občin še niso seznanjeni, zato ga ne morejo komentirati. Seliškar je pojasnil, da je datum dopisa napačen: “O predvideni selitvi smo občinam na njihove ugovore odgovarjali pisno, razloge za predvidene spremembe pa smo pojasnili tudi na sestanku. Obljubili smo, da bomo pri reorganizaciji poskrbeli, da ravni storitev ne bomo poslabšali, saj so naši podatki in storitve v vse večji meri dosegljivi po elektronski poti in na upravnih enotah.”

Dodal je, da bodo verjetno na dozdajšnji lokaciji še nekaj časa in vsaj nekaj dni v tednu zagotavljali neposreden stik s strankami med uradnimi urami, vendar zaradi zaostrenih finančnih razmer uradnih ur na Jesenicah ne bo.

Bojijo se prihodnosti
Seliškar je poudaril, da je zmanjševanje števila geodetskih pisarn posledica zmanjševanja kadra v državni upravi zaradi zmanjšanja sredstev za njihovo poslovanje: “Kljub temu želimo predvsem z razvojem informacijskih rešitev zagotavljati enako ali boljšo raven naših storitev. Bojimo pa se, da bo v bodoče tudi to nemogoče.”

Festival cvetja mika Škote

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bodo v soboto ob 20. uri odprli četrti Mednarodni festival alpskega cvetja, ki bo tudi osrednji slovenski dogodek ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti.

Turizem Bohinj bo festival pripravil v sodelovanju z Zavodom Triglavski narodni park (TNP) in okoljskim ministrstvom. V Bohinju in okolici se bo zvrstilo več kot 40 dogodkov: predavanj, delavnic, vodenih botaničnih in drugih izletov ter razstav. Letošnja novost z naslovom U konc’ sveta so pravljice doma je namenjena otrokom, ki bodo 29. in 30. maja od 10. do 14. ure spoznavali bohinjske pravljice. Drugega junija se bodo v Bohinju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem srečali župani alpskih občin, festival pa se bo s slovesnostjo končal 5. junija ob 18. uri v infosredišču Triglavska roža na Bledu.

Sodelovanje s Škotsko
Festivala se bo udeležila tudi škotska delegacija, kajti na Škotskem si zelo prizadevajo, da bi pripravili podobnega. “S predstavniki turizma severnega škotskega višavja bomo podpisali dogovor o sodelovanju, od katerega si obetamo dobre možnosti za predstavitev bohinjskega turizma,” je v torek povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. V festivalsko dogajanje se ob letu biotske raznovrstnosti in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji dejavneje vključuje Zavod TNP. “Festival je tudi dobra priložnost za sodelovanje zavoda z lokalnim prebivalstvom,” je poudaril Martin Šolar, direktor TNP.

Pahor ni odgnal strahu

Državni prostorski načrt, ki naj bi zagotovil trajno poplavno varnost, bo krajanom najverjetneje prvič predstavljen junija, je ob včerajšnjem obisku Železnikov obljubil predsednik vlade Borut Pahor. Napovedal je tudi, da bo cesta v Davčo obnovljena hitreje, kot to trenutno predvidevajo načrti.

Trajna rešitev
Ljudi je tri leta po katastrofalnih poplavah še vedno strah, da se bodo ponovile, je pomen trajne poplavne varnosti poudaril župan Železnikov Mihael Prevc, Pahorju pa izrazil oceno, da priprava načrta poteka prepočasi.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je odgovoril, da načrt ni več tako daleč, kot se zdi, in da bi bil lahko sprejet najpozneje v enem letu. “Ne vidim večjih problemov, če ne bo zamud zaradi nepredvidenih želja,” je dejal.

Kaj pa Davča
Cesta v Davčo je sicer ena od dveh najpomembnejših prioritet obnove, se strinjata tako občina kot država. Po treh letih je od osmih obnovljen le en kilometer, po zdajšnjem načrtu pa bo devet milijonov evrov, kolikor jih še potrebujejo, zagotovljenih postopoma do leta 2015. “Nam se to zdi predolgo,” je bil v pogovoru s Pahorjem odkrit Prevc. Pahor se je strinjal z njim iz dveh razlogov.

Varnost in turizem
Ključno se mu zdi čim prej zagotoviti varnost udeležencev v prometu, pa tudi primerno povezavo centralne Slovenije s smučiščem v Cerknem.

V kolikšni meri bi lahko pospešil obnovo ceste v Davčo, Pahor včeraj ni dejal, je pa napovedal, da se bo čez eno leto v Železnike vrnil in pred domačini položil račune.