Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Sedež parka v Bohinj

“To je praznik za Bohinjce! Čas je že bil, da bomo imeli prebivalci v parku prednosti in ne bomo drugorazredni državljani, kajti zavedati se moramo, da ne leži Bohinj v Triglavskem narodnem parku (TNP), pač pa TNP leži v Bohinju,” je petkovo sprejetje novega zakona o TNP komentiral bohinjski župan Franc 
Kramar.

Sedež v petih letih
Bohinjci so z novim zakonom dosegli selitev sedeža parka v Bohinj in dva predstavnika v svetu zavoda TNP. Kramar pričakuje, da bodo sedež dobili najpozneje v petih letih: “Nedopustno je bilo, da je sedež parka zunaj TNP. Lahko bi bil v mladinskem domu v Ribčevem Lazu ali Stari Fužini, kjer namerava zavod TNP graditi informacijsko središče.” Dodal je, da bosta možna tudi umetno zasneževanje in širitev smučišča Vogel. Zakon je sicer po njegovem mnenju zadosti omejevalen glede kapitalskih apetitov, prebivalcem TNP pa prinaša več finančnih spodbud države. Njena udeležba pri infrastrukturi naj bi bila namreč 80-odstotna, za 25 odstotkov več pa bo tudi denarja za razpise.

Vogel čaka še DLN
Novi zakon so podprle vse stranke, zanj pa je v petek glasovalo 71 od 72 poslancev. “Po dolgih 14 letih prizadevanj smo ga končno dobili, kajti zakon iz leta 1981 je bil nesprejemljiv. Mislim, da je kljub 60 prepovedim dober zakon,” je dejal poslanec in bohinjski podžupan Anton Urh.

Zadovoljen je tudi Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, ki upa, da bo država v enem letu sprejela še državni lokacijski načrt (DLN) za Vogel: “Upam, da bo DLN razvojno naravnan in bo omogočal umetno zasneževanje ter nove proge in žičnice ter da še nismo zamudili vseh priložnosti za evropski denar.”

Z novim zakonom so večje pristojnosti in obveznosti zavoda TNP, v katerem je 52 zaposlenih, novi zakon pa predvideva deset novih. Direktor zavoda Martin Šolar je povedal, da zakon ni idealen, je pa korak naprej v smislu varstva narave. O selitvi sedeža parka je dejal, da za zdaj nista jasni niti finančna plat selitve niti lokacija. Na vprašanje, ali bodo stavbo na Bledu, kjer je zdaj sedež parka, prodali, je odgovoril: “Tega še ne vem. Dejstvo pa je, da to ni tako preprosto.”

Preveč pločevine ob jezeru

Obiskovalci Bohinja, ki bodo svoje avtomobile parkirali na nedovoljenih mestih, bodo poleti morali globlje seči v žep, saj jih bo to stalo 80 evrov.

Delavci Cestnega podjetja Kranj na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče za 80 vozil. Končano bo do začetka junija, na njem pa tudi območje modre cone, v kateri bo mogoče polurno brezplačno parkiranje. (Foto: Renata Škerjanc)

Občina Bohinj je zvišala kazni za nepravilno parkiranje in za neplačilo parkiranja na urejenih parkiriščih. “Tako želimo zmanjšati pritisk vozil na jezersko obalo, kjer je vse več nedovoljenega parkiranja, kajti obiskovalci se ne zavedajo, da gre za občutljivo naravno okolje,” je za Žurnal pojasnil bohinjski župan Franc Kramar.

Pred Kristalom zastonj
V bližini Bohinjskega jezera je urejenih deset parkirišč, na travniku pred hotelom Kristal pa bo tudi letošnje poletje mogoče parkirati brezplačno. Ta čas na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče s parkomatom za 80 vozil, na njem pa bodo uredili tudi modro cono, v kateri bodo uporabniki pošte, trgovine in turističnega društva lahko pol ure parkirali brezplačno. Gradnja parkirišča bo stala okoli 70 tisoč evrov, denar pa je zagotovila občina.

Za parkirno hišo ni denarja

Ena ura parkiranja na parkiriščih ob jezeru stane en evro in je, kot je zatrdil župan, letos ne bodo podražili. Domačini lahko kupijo nalepko za celoletno parkiranje, ki stane deset evrov, za lastnike počitniških hišic 40 evrov. Brezplačno parkiranje pa omogoča kartica Gost Bohinja, ki za posameznika stane deset evrov, lastniki električnih avtomobilov pa jo lahko kupijo po polovični ceni.

“Kupi jo lahko vsak, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju, z njo pa si zagotovi tudi za deset odstotkov cenejše avtobusne prevoze prevoznika Alpetour,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

V Bohinju za mirujoči promet skrbita le dva redarja, po besedah enega od njiju, Vinka Čudna, pa bi poleti nujno potrebovali vsaj še enega. S projektom umirjanja prometa si v Bohinju prizadevajo za manj prometa ob jezeru ter uporabo javnega prevoza in kolesa.

“Rešitev bi bila parkirna hiša na Ribčevem Lazu ali pri spodnji postaji nihalke, vendar občina ta čas nima denarja, poleg tega čakamo na novi zakon o TNP, ki bo opredelil območja zanjo,” je dejal župan.

Parkiranje
Bohinjska redarja na leto izrečeta od tri tisoč do pet tisoč denarnih kazni za nepravilno parkiranje. Največ kršitev je med poletno sezono, ko je ob Bohinjskem jezeru tudi več kot dva tisoč avtomobilov na dan. Za nepravilno parkiranje morajo vozniki po novem odšteti 80 evrov, za neplačilo parkirnine na urejenem parkirišču pa 60. Uporaba ceste do planine Vogar stane deset evrov, zbrani denar pa gre za njeno asfaltiranje.

Spanje in zajtrk zastonj

“Z Zelenim vikendom želimo očistiti Bohinj in v ozračje spustiti manj emisij. To je prvi takšen projekt, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnje,” je včeraj dejal Anže Čokl, direktor Park hotela Bohinj in pobudnik akcije Zeleni vikend v Bohinju.

Na vlak za pol cene
Obiskovalci Bohinja, ki bodo 24. aprila od 11. do 14. ure sodelovali v čistilni akciji in se bodo v ta turistični kraj pripeljali z vlakom, bodo lahko v vseh bohinjskih hotelih ter v nekaterih apartmajih in zasebnih sobah brezplačno prenočili in zajtrkovali.

Take ekološko-turistične akcije v Sloveniji še ni bilo. “Odločili smo se, da skrb za naravo združimo s spodbujanjem ljudi k uporabi javnega prevoza. Vsak, ki bo v hotelih pokazal železniško vozovnico, bo dobil brezplačno nočitev z zajtrkom, in sicer na 25. april,” je pojasnil Čokl.

V akcijo so se vključile tudi Slovenske železnice, ki bodo omogočile nakup vozovnic do Bohinjske Bistrice po polovični ceni, po Bohinju pa bodo vozili brezplačni Alpetourjevi avtobusi.

Presenetljiv odziv hotelirjev

“Zamisel je odlična in spodbudno je, da v njej sodelujejo vsi hotelirji, nekateri lastniki zasebnih sob, javna prevoznika in turistično društvo. Računamo, da bo lahko brezplačno prenočilo okoli 150 ljudi, Zeleni vikend v Bohinju pa bo postal naša spomladanska stalnica, s katero želimo ljudi spodbuditi k ohranjanju zelene turistične destinacije in uporabi javnega prevoza. Kar ne bomo očistili že ta konec tedna, bomo dokončali v Zelenem vikendu,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Obiskovalci, ki se bodo v Bohinjsko Bistrico pripeljali z vlakom, bodo tudi med poletno sezono v Bohinju imeli posebne ugodnosti.