V ritmih fejst festivala

Bohinj. Organizatorju Turističnemu društvu (TD) Bohinj je uspelo podvojiti lanski obisk, saj se je festivala v treh dneh udeležilo več kot dva tisoč otrok, ki so lahko sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah in se zabavali ob igricah, predstavah, koncertih, karaokah in nagradnih igrah.

Murskosoboški zavod Vista je s predstavo Pepi ima svoje gnezdo – v njej so nastopili otroci iz občinstva – udeležence prijazno spodbudil k varovanju okolja. (Foto: Renata Škrjanc)

Letošnja novost so bile minute za živali, v katerih so udeleženci festivala v živo spoznavali konje, koze, kače in si ogledali nastop deklice Amadeje s psičko Boro (predstavili sta se tudi na Slovenija ima talent, op. p.), še posebno pa so jih navdušili znani slovenski športniki – člani slovenske biatlonske reprezentance, med njimi svetovna podprvakinja Teja Gregorin, telemark smučar Luka Pintar ter smučarska skakalca Rok Urbanc in Robert Kranjec.

Otrokom so delale družbo tudi bohinjske kravice Fejstke. (Foto: Renata Škrjanc)

Za zdravstveni dom
Njihov obisk je bil tudi dobrodelen, podarili so svoje drese in startne številke. “Lani smo zbirali denar za kirurški oddelek pediatrične klinike in za Fundacijo za pomoč otrokom, letos pa ga bomo namenili za otroški oddelek bohinjskega zdravstvenega doma. Upam, da bomo vsaj tako uspešni kot lani,” je med festivalom za Žurnal24 povedal Jure Sodja, predsednik TD Bohinj in idejni oče največjega gorenjskega poletnega otroškega festivala. Poudaril je, da želijo s festivalom zvabiti otroke v naravo, stran od televizorjev in računalnikov, kjer se lahko ob zabavi tudi kaj koristnega naučijo.

Festival je stal deset tisoč evrov, v raznolikem programu, ki je potekal tri dni od jutra do večera, je sodelovalo več kot 50 nastopajočih.

V Sokolu kulturni center

Bled. Razpadajoči sokolski dom, star 80 let, oziroma stavba TVD Partizan v neposredni bližini Ledene dvorane naj bi postal prostorno, sodobno kulturno središče, kakršnega na Bledu še ni.

Takšno rešitev si je v svoji diplomski nalogi zamislila 28-letna študentka arhitekture Aleksandra Bobek iz Ljubljane. “Iskala sem lokacijo in ob pomoči mentorja, profesorja Miloša Florjančiča, prišla do blejskega sokolskega doma. Želela sem srečališče za ljudi, prostor za vse vrste kulturnih dejavnosti,” je za Žurnal povedala Bobkova. Kulturno središče bi sestavljali trije objekti, grajeni iz kamna in stekla, v katerih bi bili večja gledališka dvorana in galerija ter prostori za delavnice.

Lastniki so se menjali
“S projektom sem zelo zadovoljna, zanima pa me, kako bi ga sprejeli domačini, kajti predvidela sem rušitev zdajšnje stavbe, ki – čeprav je spomeniško zavarovana – nima vrednejših arhitekturnih elementov,” je pojasnila mlada arhitektka.

…tako pa bi bil videti sodobni kulturni center. (Foto: Renata Škrjanc)

Sokolski dom je večkrat zamenjal lastništvo, njegovi lastniki so bili med drugim Športna unija Slovenije, Casinò Bled in poslovnež Anton Maglica, zdaj pa je v lasti podjetja Sol Adriatic. Kot je dejal Maglica, je omenjeno podjetje občini že ponudilo zamenjavo za to stavbo, vendar dogovora ni bilo, propadla pa je tudi zamisel, da bi vanjo preselili igralnico. “Stavba ni prazna, saj sta v njej hišniško stanovanje in dvorana, ki jo uporabljajo športniki, makadamsko parkirišče pa ima v najemu občina, a zanj ne plačuje najemnine,” je pojasnil.

Županu Janezu Fajfarju se je zdela zamisel o kulturnem centru odlična, vendar občina za odkup doma nima denarja, saj bi zanj po županovih besedah potrebovali vsaj dva milijona evrov.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Gradbenik bo pralec

Bled. “Iščemo natakarje, kuharje, sobarice, čistilke in slaščičarja. Zaposlimo od 40 do 50 ljudi,” je na včerajšnjem zaposlitvenem sejmu povedala Mojca Čeferin Kveder, vodja kadrovske službe v Sava hotelih Bled, kjer izvajajo tudi program delovnega preizkusa. “Posameznik se lahko pri nas en mesec usposablja in v tem času ugotovimo, ali ga lahko zaposlimo,” je pojasnila.

“V prihodnosti bodo priložnosti za brezposelne zagotovo v poklicih nege in oskrbe starejših, predšolske vzgoje ter informatike.” Dragica Ribnikar (Foto: Renata Škrjanc)

Kranjska služba Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je včeraj na Bledu pripravila tretji zaposlitveni sejem, na katerem je možnosti zaposlitve predstavilo 13 delodajalcev, prvič pa so se predstavile tudi izobraževalne ustanove.

Festivalna dvorana je bila dobre tri ure borza dela, na kateri so ponujali delo v gostinstvu, turizmu, prevozništvu, zavarovalništvu, gradbeništvu, predšolski vzgoji ter negi in oskrbi starejših. Bojan Zakotnik iz podjetja Gradbinec GIP je povedal, da potrebujejo gradbene tehnike in inženirje – na leto zaposlijo od dva do tri.

Nove priložnosti
Za odlično zamisel so zaposlitveni sejem ocenili iskalci zaposlitve. Jeseničan Mustafa Sadić je brez dela pol leta in je iskal pomožna dela. “Delal sem v gradbeništvu, zdaj pa zaradi starosti za to delo nisem najbolj primeren, zato se dogovarjam za delo pralca. Sejem je odlična priložnost, da se spoznaš z delodajalci in dobiš več informacij,” je povedal.

Z upanjem je prišla na sejem tudi Radovljičanka Tina Jagrič Vogelnik, ki je pred enim mesecem ostala brez dela. “Iščem karkoli: rada bi delala v vrtnariji, ali kot pomočnica v kuhinji, lahko tudi kot sobarica – karkoli pač. Premišljujem tudi o prekvalifikaciji za pomočnico vzgojiteljice,” je dodala.

Po besedah Dragice Ribnikar, direktorice kranjske službe ZRSZ, so učinki sejma dolgoročni; iskalci zaposlitve se seznanijo s potrebami na trgu, nekateri pa se odločijo za novo karierno pot. “Uspeh sejma ni vedno le sklenitev delovnega razmerja,” je poudarila in dodala, da je med brezposelnimi na Gorenjskem največ starejših od 50 let in takih brez izobrazbe. Darja Škrjanc z ZRSZ pa je dodala, da imajo brezposelni veliko možnosti – od izobraževanj in subvencij do prekvalifikacij, zavod pa v nekaterih primerih financira tudi šolanje.

Težava pri samoplačnikih
Da je med brezposelnimi interes tudi za izobraževanje, je potrdila Polona Biba Drol, organizatorka izobraževanja in usposabljanja iz kranjskega podjetja B&B. “Težava je pri samoplačniških programih, zato je dobro, da zavod nekatere financira. Takih primerov imamo v naši šoli približno pet na leto,” je poudarila.

Na poroko v srednji vek

“Grajska poroka je ena od najboljših zamisli, ki so se jih lotili na Bledu. To, kar se je imelo zgoditi, se je zgodilo na nepozaben in enkraten način,” je po poročnem obredu nasmejan in srečen dejal ženin Simon Zorman z jeseniškega Javornika, ki je v soboto na Blejskem gradu večno zvestobo obljubil ženi Poloni, z njima pa se je veselila tudi njuna triletna hči Urša.

Zale neveste in ponosne ženine so izpred hotela Toplice na grad pripeljali blejski fijakarji, ki so v soboto na ogled postavili svojo novo opremo. (Foto: Renata Škrjanc)

Zormanova sta bila eden od treh parov, ki so se po srednjeveških običajih poročili na Grajski poroki, blejski novosti, ki je stala okoli sto tisoč evrov in za katero je blejskemu zavodu za kulturo uspelo pridobiti evropski denar. Usodni da so na gradu izrekli tudi Tanja Urankar in Robert Ravnikar ter Eva Benigar in Klemen Kostič. Na štiridnevni srednjeveški prireditvi je sodelovalo več kot 70 nastopajočih, med njimi tudi Igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja in lajnarji.

Pred vrhuncem: poročni pari v lepih srednjeveških oblačilih, preden so dahnili usodni da. (Foto: Renata Škrjanc)

Po srednjeveško vse leto
“Ko sva izvedela, da sva izbrana, se je vse zgodilo v dveh ali treh tednih, kar je morda bolje kot dolgotrajne priprave. Poleg tega nisva imela skrbi z izbiro nevestine obleke in v srednjeveških oblačilih sva se počutila odlično,” je povedal Zorman in zaupal, da bosta z ženo medene tedne preživela v toplih krajih.

Grajska poroka se je končala včeraj na Blejskem otoku, kjer so mladoporočenci pozvonili na zvon želja, srednjeveška poroka pa je, kot je poudaril Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, del blejske ponudbe, in pari se bodo tako lahko poročali tudi v prihodnje.

“Do steze mimo zakonov”

Lesce. “Če bo vzletelo eno samo letalo, bomo nemudoma obvestili pristojne institucije v Bruslju, da Slovenija ne upošteva lastne zakonodaje. Ne bomo več molčali, tudi pred Evropsko unijo ne!” je bil včeraj za Žurnal24 odločen Miha Zalokar, predsednik Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce.

Prej in potem (slika spodaj). Lani je bila letališka steza še zelena, gradbena dela so se začela decembra, vendar so jih morali zaradi deževja in snega že po nekaj dneh ustaviti. Prestavitev letališke steze, ki je že asfaltirana, je stala 1,8 milijona evrov. (Foto: Renata Škrjanc)

Pravnomočno, ne dokončno
V društvu opozarjajo, da vzletno-pristajalna steza, ki jo gradijo na leškem letališču, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja in da ga za stezo tudi ne morejo dobiti. “Ne morejo ga dobiti, ker na upravnem sodišču poteka upravni spor, ki so ga sprožile tri stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato tudi gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, je pa dokončno, kar pomeni, da investitor gradi na lastno odgovornost,” je pojasnil Zalokar in poudaril, da so šli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja mimo veljavne zakonodaje. V društvu bodo ob letalski dejavnosti brez izdanega uporabnega dovoljenja obvestili pristojne organe v Bruslju, z omenjenimi nezakonitostmi pa so pred dnevi že seznanili predsednika vlade Boruta Pahorja ter prometno, okoljsko, javnoupravno in pravosodno ministrstvo.

Novo asfaltirano vzletno-pristajalno stezo, dolgo 1.130 in široko 23 metrov, ter 600-metrsko travnato stezo bodo uradno odprli 9. maja, ko bo na leškem letališču tudi srečanje letalcev. (Foto: Renata Škrjanc)

Steza skoraj končana
Direktor letališča Pavel Škofic je očitke društva o nezakonitosti zavrnil in zatrdil, da pri gradnji dosledno upoštevajo zakonodajo. “Odziv društva na gradnjo smo pričakovali, vendar menim, da so v ozadju bolj jesenske volitve kot pa letališče. Iščejo vejice, napakice, vendar kdor dela, tudi greši,” je poudaril Škofic in dodal: “Ko bo letališče dobilo obratovalno dovoljenje, nastanejo pogoji, da bodo uporabniki letališča zaradi morebitnega preprečevanja dejavnosti lahko terjali povračilo škode od tistih, ki bi letenje onemogočali.” Gradnja novih stez, asfaltne in travnate, je v zadnji fazi, po besedah prvega moža letališča bo tehnični prevzem najpozneje v torek.

Z menjavo v reševanje Šport hotela

Urevca so nadzorniki marca soglasno izbrali med sedmimi na razpis prijavljenimi kandidati. Vodenje Šport hotela bo prevzel prihodnji teden.

Več promocije
Njegov načrt je povečati promocijo hotela ter urediti center dobrega počutja in savn, s tem pa ga še bolj pripraviti za obiskovalce, ki si želijo aktivnih počitnic.

Lastniki so za letošnje oglaševanje namenili 30 tisoč evrov. “Toliko si lahko privoščimo, a tudi tu bo treba poskrbeti za aktivnosti. Ves čas se bo moralo nekaj dogajati, s prireditvami opozoriti nase. Najboljša reklama je zadovoljen gost,” pravi Urevc.

Hotel v času obnove. (Foto: Renata Škrjanc)

Hotel je lansko leto zaključil z izgubo. Kot pravi Urevc, višina izgube še ni znana. “O tem, kakšne prihodke lahko načrtujemo za letos, se bo treba dogovoriti. Zelo težko je kar koli reči, ker nimamo nekega primerljivega obdobja.” Zasedenost je bila v preteklem letu tudi zaradi prenove objekta zelo slaba. Precej se je govorilo o skrhanih odnosih med zaposlenimi, slabem vodenju in poslovanju hotela.

“Teh razmer ne poznam. V ponedeljek bom z vsemi zaposlenimi opravil razgovore. Zdravi odnosi so temelj. Če si direktor prizadeva za nekaj, bi to moralo peljati naprej. Dober kader je treba ustrezno nagraditi, plačati. Danes se pač dela za plačilo,” meni Urevc, ki bo moral zasedenost povečati na 60 odstotkov in za letošnje uspešno poslovanje ustvariti vsaj 700 tisoč evrov prihodka.

“Moj cilj je doseči vsaj 60-odstotno zasedenost. Potrebujemo pa vsaj eno leto primerjalnega obdobja, da bomo lahko za naprej delali načrte,” pojasnjuje.

V hotelu je sicer 17 redno zaposlenih, zaposlili pa bodo še kuharja ter pomočnika v kuhinji in strežbi.

“Vsega ne bomo plačali!”

Gorjanski župan Peter Torkar in blejski župan Janez Fajfar spor glede plačila gradnje gorjanske telovadnice rešujeta z mediacijo, ki še ni končana. (Foto: Renata Škrjanc)

“Celotnega zneska nismo pripravljeni plačati, ampak le toliko, kolikor nam bo po zakonu dokazano. Sicer pa za telovadnico že odplačujemo kredit in dvakrat je ne bomo plačali,” je včeraj za Žurnal24 povedal gorjanski župan Peter Torkar.

Blejska občina je lani proti gorjanski vložila tožbo za plačilo 224 tisoč evrov, na predlog sodišča pa sta se župana Janez Fajfar in Torkar strinjala, da spor rešijo z mediacijo. Pred dnevi so se na kranjskem sodišču srečali drugič, vendar sodne poravnave še ni bilo. “Kaj dosti nismo napredovali, upam pa, da bo prinesla rešitev. Glavnice vsekakor nismo pripravljeni plačati, lahko pa se pogovarjamo glede obresti,” je dejal blejski župan.

Spomnimo, gradnja gorjanske telovadnice je pred sedmimi leti stala 197 milijonov tolarjev, Občina Bled pa ni plačala dodatnih del, kar je izvajalec Gradbinec Gip iztožil in blejska občina je morala plačati 221 tisoč evrov, ki jih zdaj zahteva od gorjanske.

Odvetnikovo neukrepanje?

“Končna cena ni bila enaka ponudbeni, vendar komisija napake ni odkrila, blejska občina pa tega ni bila pripravljena plačati. Sporno naj bi bilo tudi neukrepanje njenega tedanjega odvetnika Janija Sorška,” je pojasnil gorjanski župan in dodal, da so pripravljeni plačati le tisti del glavnice, ki jim bo zakonsko dokazan.

Občina Gorje namreč od leta 2007 za telovadnico odplačuje kredit. Do zdaj so odplačali dobrih 60 tisoč evrov, na mesec pa plačujejo okoli 1.600 evrov. Plačilo 224 tisoč evrov bi bilo za gorjansko občino, ki ima v letošnjem proračunu štiri milijone evrov, velik udarec, vendar Torkar ne verjame, da se bo to zgodilo.

“Občini Gorje ni v največjem interesu, da se to reši, ker jih bo v vsakem primeru nekaj stalo, v našem interesu pa je, da nekaj dobimo. In v tem predvolilnem času tudi nihče ne bi rad dal denarja z občine,” je poudaril Fajfar.

Mediacija se bo nadaljevala maja, in če sodne poravnave ne bo, bo sledil sodni postopek.