Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Nad skale po praznikih

Elektro Gorenjska (EG) bo predvidoma takoj po prvomajskih praznikih začel odstranjevati posledice podora v kanjonu Kokra. Sanacija bo stala okrog 30 tisoč evrov.

Tristo kubičnih metrov
Spomnimo, pred dvema tednoma je na koncu kanjona pred sotočjem Save in Kokre, na jez hidroelektrarne zgrmelo okrog 300 kubičnih metrov skal in zemlje. Odstranjevanje ne bo preprosto.

Najprej bodo na dno zaradi varnosti izvajalcev dodatno zrušili še sto kubičnih metrov napokane stene, potem pa se bodo lotili razbijanja skal in njihovega odstranjevanja z jezu. Razstreljevali jih ne bodo. Potrebna bo tudi sanacija betonske konstrukcije, kjer je videti večje udrtine. Po grobih ocenah bo stala vsaj toliko kot odstranjevanje materiala.

Zakaj skal ne pustijo
“Skale zmanjšujejo pretočnost Kokre,” nujnost odstranitve pojasnjuje vodja vzdrževanja pri EG Simon Peternel. V primeru stoletnih voda bi lahko kakršnakoli ovira botrovala poplavljanju objektov pod jezom.

Hkrati Peternel spomni, da je vodotok Kokre po naravi hudourniški. Ob nalivih nosi s seboj veliko materiala in debla dreves, ki bi se lahko ob oviri zagozdila ter še poslabšala stanje.

Slaba infrastruktura
Vzroka za podor še ne poznajo. Podoben primer pred 15 leti je po besedah Peternela razkril težavo slabo urejenega odvodnjavanja meteornih voda in kanalizacije iz bližnjih ulic. Ker se cevi končujejo nekaj metrov pred brežino, jo odplake počasi in zanesljivo razžirajo.

Čiščenje brega reke Sore

Razpoka v kanjonu

Hiše ob kanjonu Kokre, kjer se je konec tedna zgodil podor, niso ogrožene, kar naj bi pokazali prvi ogledi prizorišča. Spomnimo, na jez v kanjonu blizu sotočja s Savo je zgrmelo okrog 1.500 kubičnih metrov materiala.

Razpoka gre mimo
“Razpoka od juga proti severu ne gre proti naseljenemu območju, zato življenjsko ne ogroža, nakazuje pa smer naslednjega podora in količino materiala, ki naj bi se znova porušil,” je po včerajšnjem ogledu dejal poveljnik mestnega štaba za civilno zaščito Sašo Govekar. Kranjska mestna uprava bo za ta del kljub temu naročila geološko poročilo.

Smiselno za cel kanjon
Ali bo v bližnji prihodnosti mestna uprava naročila geološko poročilo za celoten kanjon, saj so vdolž (blizu roba) do ceste Staneta Žagarja posejane hiše, Govekar včeraj ni znal napovedati.

Vsekakor se mu zdi študija smiselna – vsaj v pasu stotih metrov od kanjona, vendar opozarja, da je to odločitev, ki jo morata sprejeti mestna uprava in mestni svet. Izdelava ni poceni, je opozoril.

Manjši podori v kanjon so dokaj pogosti, v takem obsegu pa ne. Predvsem jih povzročajo vremenski vplivi. Na več delih kanjona je slabo urejena komunalna infrastruktura, Govekar pa želi preveriti tudi morebiten vpliv gradbenih del na Skalci.

Kdo bo očistil
Medtem je zanimivo tudi vprašanje več ton težke skale, ki je ostala na jezu. Vodja oddelka za območje zgornje Save Urban Ilc je povedal, da pretočnost ni ogrožena, prav tako po njegovem ni povečana poplavna ogroženost.

Opozoril pa je, da je za odstranitev in čiščenje zadolžen imetnik pravice za energetsko izkoirščanje vode, v tem primeru Gorenjske elektrarne.

Nepredvidljivi – tako kot potresi

Včeraj zgodaj zjutraj se je v kanjon Kokre zrušilo več kot sto kubičnih metrov konglomeratne stene. Nekaj je je padlo na jez pod Pungertom, pri tem pa se ni nihče poškodoval.

Podori v kanjonu so dokaj pogosti, Gregor Aljančič iz jamarskega društva Carnium pa ocenjuje, da je bil zadnji takega obsega pred približno 50 leti. Pred približno sto leti je podor pod Prešernovim gajem zasul mlin in povzročil tudi nekaj smrtnih žrtev.

Več o škodi in posledicah bo znano po današnjem ogledu. Morda bo v naslednjih dneh padel še kakšen manjši del, večje nevarnosti za kakšen dodaten večji podor pa naj ne bi bilo več, meni Aljančič. Hiše na vrhu kanjona naj prav tako ne bi bile ogrožene.

Težko napovedati
“Spomladi se velikokrat pokažejo posledice zmrzali,” o razlogih za podor razmišlja Aljančič in opozarja, da jih je zelo težko predvideti. “Potreben bi bil temeljit pregled razpok, kar pa ni tako preprosto,” je dejal. Napovedovanje je primerjal s potresom. “Enkrat bo zagotovo, kdaj točno, pa je nemogoče reči,” je sklenil.

Več sto kubikov stene v reko

Vodja izmene pri Gasilsko reševalni službi Kranj Tomaž Novak je za zurnal24.si dejal, da so bili o udoru zemlje obveščeni dopoldne.

Po ogledu kraja so ugotovili, da prebivalci, ki stanujejo v stanovanjskih hišah nad mestom udora zemlje trenutno še niso ogroženi.

Bodo pa to morale prihodnji teden potrditi še pristojne službe. Slednje bodo na omenjenem območju opravljale meritve in predlagale morebitne sanacijske ukrepe.

Gregor Aljančič iz Jamarskega društva Carnium je za zurnal24.si dejal, da se je v reko zrušilo več kot 100 kubičnih metrov konglomeratne stene na levem bregu Kokre.

Večji skalni balvani so se delno zakotalili na jez hidroelektrarne Standard.