Junaki, ki to ne želijo biti

Kot smo poročali pred dnevi, so trije raftarji z bližnjega centra TinaRaft rešili starejšo žensko. Poškodovanka je utrpela modrico na hrbtu in manjšo podhladitev.

Med vodenjem izleta opazili žensko
Da se dogodek ni iztekel tragično, so poskrbeli Juš Avguštin, Grega Pirnat in Marko Koselj. Zjutraj so namreč vodili zaključni izlet osnovnošolcev. Z raftanjem so začeli pri Bledu, končali pa pri Fuksovi brvi. Vmes (nekaj sto metrov pred koncem poti) je spodnji Rakovnik, kjer so opazili žensko.

V ledeno vodo na pomoč
“Mare je bil zadnji in jo je videl s čolna. Oziroma natančneje- rekel je, da je 99,9-odstotno prepričan, da je to človek. Ko smo prišli do cilja, smo samo pograbili stvari in stekli tja. 50 metrov stran smo jo videli in spoznali, da gre res za človeka. Nenadoma ta človek premakne glavo. Vse, kar sem rekel, je bilo: “Premika se, jaz grem notri.” Stekel sem po skalah in do obale, skočil v vodo in priplaval do nje. Videl sem, da ima ženska sive lase in svetel pulover. Rekel sem ji: “Gospa, gospa, a ste v redu?” Čeljust je imela tako skupaj, da ne morem opisati… To je nekaj groznega. Sploh ni mogla premikati čeljusti. Videl sem, da diha, da je pulz še prisoten. Rekel sem: “Mare, pridi, da jo bova odvlekla ven.” Mare je prišel in skupaj sva ji razklenila roke ter ji nataknila rešilni jopič. Medtem ko sva jo vlekla proti obali, je Grega po telefonu poskrbel za vse potrebno,” pripoveduje Juš.

Bila je kot led
Kot pravijo vsi trije, niso zagnali panike, temveč so ravnali z glavo. Pod glavo so ji podložili jopiče, pokrili so jo z majico, Marko je stekel še po odejo.  “Poskusil sem ji odpreti oči. Ko sem hotel pogledati kakšne so zenice, sem videl, da gleda samo z belimi- zenic sploh nisem videl. Dali smo jo v bočni položaj za nezavestne, ki ji ni ustrezal. Potem smo jo položili na hrbet. Bila je čisto podhlajena, kot led. Hudo se je tresla. Edino, kar je spregovorila, je bilo po prihodu na obalo, ko se je za trenutek zavedla. Rekla je: “Ne, ne, dajte me nazaj v vodo,” še pravi Juš.

Največja nagrada je njeno preživetje
Kljub temu, da so rešili življenje, pa sami pravijo: “Tukaj ni nobenega junaškega dejanja. To je samo čut do sočloveka. To je bila refleksna reakcija. Bilo je tudi ogromno sreče, da smo jo sploh opazili. Največja nagrada za to je, da je preživela.“

Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Nad skale po praznikih

Elektro Gorenjska (EG) bo predvidoma takoj po prvomajskih praznikih začel odstranjevati posledice podora v kanjonu Kokra. Sanacija bo stala okrog 30 tisoč evrov.

Tristo kubičnih metrov
Spomnimo, pred dvema tednoma je na koncu kanjona pred sotočjem Save in Kokre, na jez hidroelektrarne zgrmelo okrog 300 kubičnih metrov skal in zemlje. Odstranjevanje ne bo preprosto.

Najprej bodo na dno zaradi varnosti izvajalcev dodatno zrušili še sto kubičnih metrov napokane stene, potem pa se bodo lotili razbijanja skal in njihovega odstranjevanja z jezu. Razstreljevali jih ne bodo. Potrebna bo tudi sanacija betonske konstrukcije, kjer je videti večje udrtine. Po grobih ocenah bo stala vsaj toliko kot odstranjevanje materiala.

Zakaj skal ne pustijo
“Skale zmanjšujejo pretočnost Kokre,” nujnost odstranitve pojasnjuje vodja vzdrževanja pri EG Simon Peternel. V primeru stoletnih voda bi lahko kakršnakoli ovira botrovala poplavljanju objektov pod jezom.

Hkrati Peternel spomni, da je vodotok Kokre po naravi hudourniški. Ob nalivih nosi s seboj veliko materiala in debla dreves, ki bi se lahko ob oviri zagozdila ter še poslabšala stanje.

Slaba infrastruktura
Vzroka za podor še ne poznajo. Podoben primer pred 15 leti je po besedah Peternela razkril težavo slabo urejenega odvodnjavanja meteornih voda in kanalizacije iz bližnjih ulic. Ker se cevi končujejo nekaj metrov pred brežino, jo odplake počasi in zanesljivo razžirajo.

Razpoka v kanjonu

Hiše ob kanjonu Kokre, kjer se je konec tedna zgodil podor, niso ogrožene, kar naj bi pokazali prvi ogledi prizorišča. Spomnimo, na jez v kanjonu blizu sotočja s Savo je zgrmelo okrog 1.500 kubičnih metrov materiala.

Razpoka gre mimo
“Razpoka od juga proti severu ne gre proti naseljenemu območju, zato življenjsko ne ogroža, nakazuje pa smer naslednjega podora in količino materiala, ki naj bi se znova porušil,” je po včerajšnjem ogledu dejal poveljnik mestnega štaba za civilno zaščito Sašo Govekar. Kranjska mestna uprava bo za ta del kljub temu naročila geološko poročilo.

Smiselno za cel kanjon
Ali bo v bližnji prihodnosti mestna uprava naročila geološko poročilo za celoten kanjon, saj so vdolž (blizu roba) do ceste Staneta Žagarja posejane hiše, Govekar včeraj ni znal napovedati.

Vsekakor se mu zdi študija smiselna – vsaj v pasu stotih metrov od kanjona, vendar opozarja, da je to odločitev, ki jo morata sprejeti mestna uprava in mestni svet. Izdelava ni poceni, je opozoril.

Manjši podori v kanjon so dokaj pogosti, v takem obsegu pa ne. Predvsem jih povzročajo vremenski vplivi. Na več delih kanjona je slabo urejena komunalna infrastruktura, Govekar pa želi preveriti tudi morebiten vpliv gradbenih del na Skalci.

Kdo bo očistil
Medtem je zanimivo tudi vprašanje več ton težke skale, ki je ostala na jezu. Vodja oddelka za območje zgornje Save Urban Ilc je povedal, da pretočnost ni ogrožena, prav tako po njegovem ni povečana poplavna ogroženost.

Opozoril pa je, da je za odstranitev in čiščenje zadolžen imetnik pravice za energetsko izkoirščanje vode, v tem primeru Gorenjske elektrarne.

Obala od vseh, denar od nikogar

Bled. “Obala je potrebna ureditve in rad bi videl kakšen konkreten projekt. Odvisna je tudi od tega, kako se bo rešilo vprašanje parkiranja, ki Bled obremenjuje prek vseh meja,” je ob nedavnem obisku na Bledu dejal predsednik države Danilo Türk.

Obala Blejskega jezera je zaradi posedanja v zelo slabem stanju. Projekta obnove ni in tudi več milijonov evrov za njeno temeljito obnovo ne. “Po orkanskem vetru leta 1984 ni nihče poskrbel za utrditev opornih zidov in dejstvo je, da je stanje vsako leto slabše. Vendar denarja za projekt nimamo, kajti ta čas sta naša prioriteta obvoznici. Poleg tega občina tudi ni lastnica cele obale, pač pa le tretjinskega dela v Mali in Veliki Zaki ter delov pri Vili Prešeren, Grajskem kopališču, pod Zdraviliškim parkom in na Mlinem, kjer pa poteka denacionalizacijski postopek,” je za Žurnal pojasnil blejski župan Janez Fajfar.

Občina v sklopu projekta ureditve veslaškega centra ureja obalo v Mali in Veliki Zaki, kar bo po besedah direktorja blejske občinske uprave Borisa Maleja stalo dobrih 600 tisoč evrov, nujno pa bi morali obnoviti tudi konzolni pločnik na Mlinem (zanj potrebujejo okoli 70 tisoč evrov), pešpot okrog jezera in pritoke v jezero. “Računamo na evropska sredstva, vendar moramo pred tem pripraviti še projekte, ki bodo stali več sto tisoč evrov,” je pojasnil Malej.

Tri leta za projekt
Do zdaj je bilo pripravljenih že nekaj idejnih zasnov – zadnjo je leta 2007 pripravila projektna skupina Bruto – vendar so vse ostale na papirju. Zdajšnje katastrofalno stanje obale je po mnenju omenjene skupine posledica velikih obremenitev, slabega vzdrževanja in stihijskih posegov.

Stanje vodotokov in priobalnih zemljišč spremlja tudi Agencija RS za okolje, oddelek območja zgornje Save, ki je o poškodbah obale obvestil občino. “Predvsem so potrebne obnova podrtih, popokanih in delno potopljenih podpornih zidov, zamenjava in nadomestitev lesenih pilotov ter stabilizacija obrežnih ureditev,” je povedal Urban Ilc, vodja omenjenega oddelka na okoljskem ministrstvu, in poudaril, da so poškodbe večinoma posledica dotrajanosti materiala in povečane obremenitve zaradi kopalcev.

Ilc je dodal, da je občina do zdaj pridobila le vodno soglasje za ureditev obale v Veliki Zaki. Poleg dejstva, da ni denarja niti za projekt niti za njegovo izvedbo, bo obnova obale dolgotrajna tudi zaradi razpršenega lastništva, saj je njenih lastnikov veliko, med njimi so tudi kmetje, Cerkev in hoteli. “Zavedamo se, da bo občina projekt morala pripraviti, vendar nam prej kot v od dveh do treh letih ne bo uspelo in potem bomo potrebovali tudi soglasja številnih lastnikov. To je dolga zgodba, ki pa jo moramo začeti,” je dejal župan. O dozdajšnjih projektih pa je dejal: “Niso bili uresničljivi.”

Kranj ne bo več usran

Kranjski taborniki bodo v soboto skupaj z Poslovno skupino Sava in Mestno občino Kranj že devetič organizirali čistilno akcijo Očistimo Kranj – Kranj ni več usran. Ob 9. uri bo zbor na Glavnem trgu in Pungertu, ob 10. uri pa v Stražišču pri Šmartinskem domu. V primeru dežja bo akcija potekala v zmanjšanem obsegu.

Potrjenih je že več kot tri tisoč udeležencev, ki bodo čistili na več kot 30 lokacijah v Kranju in okolici, med drugim bodo očistili kanjon Kokre, obrežje Save in Rupovščice, Savski otok ter pobočje in vrh Jošta. Akcijo bodo spremljale številne dejavnosti. Na Glavnem trgu bo postavljen ekošotor, kjer bodo najmlajši izdelovali naj smet in likovne prispevke z naslovom Kam z odpadki, ekološko bodo podirali keglje, pekli palačinke … Konec akcije bo ob 16.30 na Pungertu s koncertom skupine Joške v’n.

Gorenjska greznica

Na lovilni pregradi zbirnega jezera Hidroelektrarne (HE) Moste se ob večjih količinah padavin nabere neverjetna količina odpadkov, med katerimi so se znašla tudi trupla poginulih prašičev in ovac. Po Savi priplavajo celo hladilniki, iz jezera pa so izvlekli tudi avtomobilske školjke.

Kot je za Žurnal24 povedal vodja HE Moste Anton Koselj, so leta 2008 s pregrade odstranili 110 ton biorazgradljivih odpadkov, 3,4 tone lesa in skoraj sedem ton plastike, po Koseljevih podatkih pa so količine odpadkov na preostalih savskih elektrarnah še večje, saj so v letu 2008 s pregrade HE Vrhovo odstranili 350 ton biorazgradljivih odpadkov in nekaj več kot pet ton plastike, s pregrade HE Mavčiče pa kar 11 ton plastike. Za lani točnih podatkov nimajo, količine odstranjenih odpadkov pa naj bi bile nekje na ravni leta prej.

Neurejene brežine

Kot je povedal vodja HE Moste, so v letu 2008 za čiščenje vseh naplavin na pregradi plačali okrog 44 tisoč, lani pa okoli 66 tisoč evrov: “Daleč največji delež predstavljajo odpadki naravnega izvora. Letne količine so sicer različne, odvisno od urejanja brežin in zaledja, gospodarjenja z gozdovi, hitrosti naraščanja pretoka in velikosti pretokov. Največje količine odpadkov se pojavijo, če daljše obdobje ni bilo visokih pretokov.”

Naplavin je več, če brežine niso ustrezno vzdrževane. “V skladu s koncesijsko pogodbo vzdržujemo samo brežine v območju HE, vse drugo je v pristojnosti lokalne skupnosti oziroma države,” je pojasnil Koselj.

Neuradno smo pri pristojnih za varstvo okolja izvedeli, da celotnega povodja ne morejo nadzorovati, sploh pa ne morejo divjih odlagališč tako hitro odstranjevati, kot nastajajo nova.