Skrb ali razčiščevanje

Škofjeloški Rdeči križ (RK) je priznal, da so bile v lanski reviziji poslovanja ugotovljene nepravilnosti. Vztraja pa, da se ni nihče okoriščal, kot je to v odprtem pismu namignil nekdanji predsednik območnega združenja RK Blaž Kujundžič.

Spomnimo
Kujundžič je k razkritju revizijskega poročila o poslovanju RK Škofja Loka pozval prejšnji petek. “RK revizijsko poročilo skriva,” je poudaril, prepričan, da bi javna objava razkrila številne nepravilnosti. Območno združenje RK je imelo v torek zvečer o navedbah posebno razpravo, Fani Mikš, sekretarka na RK, pa je potem navedla, da so bile nepravilnosti predvsem posledica izjemno širokega področja delovanja in pomanjkanja določenih znanj.

Kujundžiča je spomnila, da je bil s poročilom revizije seznanjen, hkrati pa vrnila žogico in namignila, da bi bil lahko vzrok za obtožbe predvsem njegov spor s prejšnjo sekretarko. “Območni odbor se distancira od razreševanja osebnega spora med bivšim predsednikom in bivšo sekretarko,” je zapisala.

Kujundžič je v odprtem pismu sicer zatrdil, da je bil v vlogi predsednika “priča neštetim nepravilnostim in samovolji pri delovanju in poslovanju območnega združenja”. Predlagal je revizijo prejemkov in stroškov sekretarke ter drugih vodstvenih delavcev, maja lani pa odstopil, kot je dejal, da bi neodvisni zunanji reviziji omogočil nepristransko preiskavo.

Skrb za prostovoljce
Kujundžič sicer vztraja, da imajo prostovoljci in donatorji “pravico vedeti, kaj se zgodi z rezultati njihovega dela in z njihovim denarjem”. Na skrb za prostovoljce pa se sklicuje tudi Mikševa, ki je odgovorila, da gre za poskus razvrednotenja dolgoletnega opravljenega dela RK na Škofjeloškem.

Vse več Jeseničanov po pakete RK

“Povpraševanje narašča, vse več ljudi je na socialnem robu. Lani je v občinah Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora pomoč redno prejemalo 2.238 občanov, ocenjujemo pa, da jo zagotovo potrebuje še najmanj deset odstotkov tistih, ki so preponosni oziroma se svoje socialne stiske na nek način sramujejo,” sta na včerajšnjem občnem zboru območnega združenja Rdečega križa (RK) povedali predsednica Sonja Zofija Gubanc in članica občinskega odbora za prostovoljstvo Ivanka Zupančič.

Od skupne številke je jeseniških občanov 1.997, to je 14,8 odstotka.

Razslojevanje vse večje

Po besedah predsednice območnega odbora Rdečega križa Radovljica Anice Svetina, količina pomoči presega meje prostovoljstva. “Srečujemo se z vse večjim razslojevanjem in splošno netolerantnostjo družbe, manjka pozitiven pristop, saj prihajamo v še težje čase. Vsaka družba se ceni po tem, kakšen odnos ima do tistih ki so najmanj 
srečni.”

Tretjina več na cesti

Tržič ne pesti samo občutna rast števila brezposelnih, temveč tudi visoka stopnja brezposelnosti nasploh. Ta je najvišja na Gorenjskem; je krepko nad regijskim povprečjem. Župan Borut Sajovic se neslavnega položaja zaveda, v svoj bran pa dodaja, da se je Tržič otepa že od osamosvojitve in da je bila brezposelnost v njegovem mandatu že precej nižja. Tako močno občutenje krize je posledica predvsem razmeroma slabe izobrazbe prebivalstva in strukture delovnih mest, meni.

Kaj pravijo gospodarstveniki
Sajovic vidi rešitev v dodatnem izobraževanju, podjetniški regeneraciji območij, kakršni sta Peko in Runa, ter vzpostavljanju podjetniške cone Loka. Gospodarstveniki, med njimi predsednica Pekove uprave Marta Gorjup Brejc, opozarjajo tudi na neizkoriščen potencial v vodnih virih in sončni energiji. Gorjup Brejčeva si v zvezi s poslovanjem svojega podjetja in dvigovanjem konkurenčnosti želi tudi, da bi se znižali stroški za stavbna zemljišča in odvoz komunalnih odpadkov, sicer pa sodelovanje z občino ocenjuje kot uspešno.

Škofja Loka ni kritična
V Škofji Loki je število ljudi brez dela še vedno pod regijskim povprečjem, na podatke o rasti brezposelnosti odgovarja tamkajšnji župan Igor Draksler. “Do zdaj smo imeli daleč najnižjo brezposelnost,” dodaja, sicer pa meni, da je občina s seminarji o samozaposlitvi, še bolj pa z novo industrijsko cono povlekla pravilne poteze. “Potrebujemo delovna mesta. Ključno je namreč, da si človek za preživetje zasluži z lastnim delom,” pravi, prepričan, da je to tudi eden od odgovorov na rast števila prosilcev pomoči. Drugi je po njegovem mnenju učinkovit občinski sklad pomoči. “Je hitrejši kot državni,” zatrjuje.

Kaj pravi Rdeči križ
Tako v Škofji Loki kot Tržiču je upravičencev krepko čez dvesto. Medtem ko je njihovo število v Tržiču naraslo za okrog sto, se je v Škofji Loki v zadnji polovici leta več kot podvojilo. Še vedno je veliko povpraševanja po prehrambnih paketih, vse več pa tudi po finančni pomoči za odplačevanje položnic.