Poleti gradnja predora za obvoznico

Poleti naj bi v Škofji Loki, sodeč po napovedih občinske uprave, začeli graditi odsek od Zminca do Puštala in predor pod Stenom. Gre za drugo in del tretje faze gradnje poljanske obvoznice, pripravljalna dela medtem že potekajo.

“V sklopu prve faze je bilo že zgrajeno križišče na Ljubljanski cesti. Pripravljen je tudi desni breg Sore na platoju med viaduktom in predorom pod Stenom, tako da bodo lahko gradbinci tam organizirali gradbišče za gradnjo predora. Pravkar pa potekajo gradbena dela od izvoza z Ljubljanske ceste do lokalne ceste skozi Suho,” so trenutno stanje pojasnili na loški občinski upravi. Težav z začetkom gradnje predora in ceste ne pričakujejo. Gradbeni dovoljenji sta postali pravnomočni že pred časom, izbran pa je bil tudi izvajalec, so spomnili.

Se pa tudi zatika
Za krožišče pred centralno čistilno napravo na Suhi in viadukt čez reko Soro Direkciji RS za ceste še ni uspelo pridobiti manjkajočega zemljišča. Postopek razlastitve je še vedno v teku, so pojasnili na občinski upravi.

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Nad kurilno olje s pivniki

”Šlo je za eno izmed obsežnejših tovrstnih posredovanj,” so za zurnal24.si povedali na Gasilski brigadi Ljubljana, ki je na kraj, kjer se je prevrnila cisterna s kurilnim oljem, odšla s sedmimi vozili in 16 gasilci.   

”Najprej so morali ugotovi, za katero snov gre. Nato so začeli z izčrpavanjem, območje so posuli z vpojnim sredstvom za olje, postavili so bariere na potoku. Petrol je pripeljal svojo cisterno, v katero so prečrpavali olje. Kemis je odstranjeval zemljo, ki je bila prepojena z oljem, aktivirana je bila celotna občinska gasilska zveza Vodice,” so nam povedali na GB Ljubljana, posredovali so tudi gasilci JZ GRS Kranj in VGP Drava Ptuj. Koliko olja se je absorbiralo ali izlilo v potok, še ni mogoče oceniti.

Stanje bodo spremljali
”Površinsko so stvari pod kontrolo. Kar pa je šlo pod površino, v potok in naprej, pa za zdaj ne vem. Dogovorjeni smo, da bo gasilska brigada pivnike preverjala še danes zvečer in jutri zjutraj,” nam je povedal župan občine Vodice Brane Podboršek. 

Na gorenjski avtocesti je pred CP Torovo proti Kranju iz prevrnjene cisterne iztekalo kurilno olje, promet je bil močno oviran več ur. 

Ocenjuje, da je iz cisterne izteklo od osem do deset  tisoč litrov kurilnega olja, kar je ”za Vodice ekološka katastrofa”. “Kurilno olje je steklo v jašek, ki odvodnjava meteorno vodo iz celotne ploščadi cestninske postaje, to pa se izliva v potok Zaloka,“ opozarja Podboršek.

Budili okoljsko vest pri pristojnih
Da je nesreča še večja, gre za vodovarstveno območje. ”Poskušali smo prebuditi vsaj kanček okoljske vesti pri pristojnih. Obljubljeno je, da bo jutri dopoldan prišel nekdo od hidrogeologov iz Agencije RS za okolje. Od tega bo odvisno, kako naprej. Tudi sam sem laik, vendar vem, da ni šala, če se razlije od osem do deset tisoč litrov nafte,” pravi Podboršek.

Pohvalil pa je tako ljubljanske kot kranjske gasilske brigade in na račun vseh šestih prostovoljnih društev. “Hitro čistijo, kar je na površini, kar gre v vodo oziroma zemljo pa si lahko le mislimo,“ je okoli poldneva dejal župan.

Inšpektorji – posredovanje ni potrebno
Milivoj Dolščak, glavni inšpektor na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na ministrstvu za obrambo, je povedal, da “ni bilo potrebe, da bi intervenirali, saj je intervencija potekala v skladu z načrti”.

Po njegovih besedah naj bi v prvi vrsti vodja gasilske intervencije presodil, kaj je potrebno. Po Dolščakovih informacijah naj bi šlo za lahko kurilno olje, kar naj ne bi povzročalo ekološke škode.

Na okoljskem ministrstvu so se od nesreče distancirali, češ da posredujejo le v primerih, če gre za kršenje predpisov oziroma če iz “kakšne tovarne izteče olje”.

Izgubil oblast nad cisterno
Po doslej zbranih obvestilih je 26-letni voznik doma iz okolice Bizeljskega vozil tovorno vozilo znamke Volvo s pripetim priklopnim
vozilom znamke Acerbi (cisterna) po avtocesti iz smeri Ljubljane proti Kranju.

Pred cestninsko postajo Torovo je trčil v kovinsko odbojno ograjo, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom, ki se je nato prevrnilo. Iz cisterne je začelo iztekati kurilno olje.

Na mestu nesreče so posredovali policisti, ki so kraj zavarovali, in gasilci ter pristojne službe, ki so poskrbele za zavarovanje iztekanja in prečrpavanje goriva.

Vozi le z eno roko

Dvajsetletni Darko Đurić s Podbrezij je eden od številnih voznikov, ki so ta teden pridobili vozniško dovoljenje. Se pa od večine razlikuje v bistveni stvari. Je namreč invalid ter vozi zgolj z eno roko in brez nog.

Džojstik v avtu
“Vozim z džojstikom (krmilna ročka računalniških iger), s katerim pospešujem, zavijam in zaviram,” Darko pojasnjuje, kako je sploh možno voziti zgolj z enim udom. Poleg krmilne ročice ima pri roki tudi druge ključne ukaze, denimo smerne kazalce.

Darko je invalid od rojstva. Prizna, da je dvomil, da bo kdaj šofer, ampak ne toliko zaradi fizičnih omejitev, temveč finančnih. “Predelava golfa me je stala 40 tisoč evrov, kar ni malo,” opozarja. Da brez ene roke in obeh nog lahko vozi, so mu povedali na inštitutu za rehabilitacijo Soča. “Testirali so me, ugotovili, da sem sposoben, potem pa smo prek spleta našli izvajalca,” se spominja.

Izpit v prvo
Pred izpitom je zbral 80 ur vožnje. “Potreboval sem nekaj časa, da sem pridobil občutek za vožnjo avtomobila z ročko. Drugačen občutek je kot z volanom, precej bolj občutljiva je,” opisuje. Vozniški izpit je naredil v prvem poskusu. “Na začetku sem se malce bal vožnje, na izpitu pa je bila pa zgolj še pozitivna trema,” je iskren.

Novi cilji
Ne glede na invalidnost je Darko polno zaseden. Fototermin smo morali denimo uskladiti s treningom plavanja. “Plovnost ni vprašljiva, moram pa izpiliti tehniko,” pove. Še preden presenečenje popusti, doda, da je njegov cilj nastop na paraolimpijskih igrah v Londonu.

Na spolzki cesti ugasnilo življenje

Na PU Kranj so za Žurnal24 povedali, da je prišlo do čelnega trčenja med dvema osebnima voziloma. Očitno je eno od vozil zapeljalo na nasprotni vozni pas. Na tem odseku je sicer hitrost omejena na 100 km/h.

V nesreči sta bila udeležena renault clio in BMW 5. Iz clia so reševalci potegnili hudo ranjenega moškega, neuradno starega okoli 25 let. V ljubljanski klinični center so ga odpeljali s helikopterjem. Moškemu v BMW, ki ga je po trku vrglo čez zaščitno ograjo, niso več mogli pomagati.

Kdo je zakrivil nesrečo, še ni znano.

Za obema pripeljala voznica
Takoj po trku obeh vozil naj bi za enim od voznikov pripeljala neka voznica, ki pa se ji je uspelo izogniti trčenju in je zapeljala med oba avtomobila. V času nesreče je bila sicer cesta spolzka.

Na odseku med Podtaborom in Tržičem je na odseku hitre ceste hitrost omejena na 100 km/h. Domačini znajo povedati, da na tem delu ceste, imenovanem Pod skalco, večkrat “poči”.

Odsek hitre ceste Podtabor–Tržič je bil pri Kovorju več ur popolnoma zaprt.

Bojujeta se za življenje

Nesreča se je zgodila, ker je 21-letni voznik kolesa z motorjem z vozišča zapeljal v živo mejo, nato pa trčil v drevo ob cesti. Voznik in sopotnik, ki nista imela varnostnih čelad, sta po trčenju padla in na vozišču obležala hudo poškodovana.

Voznika zdravijo v ljubljanskem kliničnem centru, 20-letnega sopotnika pa v jeseniški bolnišnici. Policisti okoliščine še preiskujejo, zoper povzročitelja prometne nesreče pa bodo podali kazensko ovadbo.

Na “črpalko” v hotel

“Goste želimo spodbuditi k uporabi javnega prevoza in okolju prijaznih vozil ter z različnimi ugodnostmi nagraditi stacionarne goste,” je o kartici Gost Bohinja in sodelovanju z javnimi prevozniki dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Kartica po polovični ceni

Občina Bohinj bo skupaj z okoljskim ministrstvom in Slovenskimi železnicami pripravila projekt prijazne ponudbe avtovlaka za uporabnike na progi Bohinjska Bistrica–Most na Soči, na kateri v zadnjih letih opažejo petodstotno letno rast prepeljanih potnikov.

Posebne ugodnosti pa bodo letos deležni lastniki električnih avtomobilov, ki lahko kartico kupijo po polovični ceni, svoje avtomobile pa brezplačno napolnijo v Bohinj Park Hotelu, ki je na nedavnih Dnevih energetikov v Portorožu prejel nagrado za energetsko učinkovito podjetje.

“Z okolju prijaznejšimi vozili in javnim prevozom želimo ohranjati zeleno oazo, ki je eden od sloganov bohinjskega turizma, s kartico pa v Bohinj privabiti več stacionarnih gostov,” je dodal Langus.

Za omenjeno kartico se odloča vse več gostov, kupi pa jo lahko vsakdo, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju. Lani so jih prodali 2.500, po besedah Langusa pa tudi letošnji prodaji dobro kaže.

“Ne omogoča le brezplačnega parkiranja v Bohinju, pač pa tudi različne ugodnosti v Kranjski Gori, Kobaridu, Tolminu in Ljubljani ter na Bledu in Jesenicah, med katere spadajo tudi cenejši ogledi zgornjesavskih muzejev,” je pojasnil Langus. V projekt bohinjske kartice se je vključil tudi Alpetour, ki bo imetnikom omogočil desetodstotni avtobusni prevoz po Bohinju in Gorenjski ter do Ljubljane in nazaj.

“Gostje naj bi si tako ceneje in z javnim prevozom ogledali tudi druge turistične kraje, prizadevamo pa si, da bi podoben dogovor dosegli še s Slovenskimi železnicami za ugodnejše prevoze z avtovlakom. Če nam letos še ne bo uspelo, nam bo pa zagotovo do prihodnjega leta,” je poudaril prvi mož Turizma Bohinj.

“Brez obvoznice bo zastal!”

 “Na Betinu smo še vedno v fazi dogovarjanja in ni jasno, ali nam bo uspelo. Gre za nasprotovanja nekaj lastnikov, ki zahtevajo prestavitev krožišča,” je pred dnevi o odkupih zemljišč za začetek gradnje blejske južne obvoznice povedal Jure Pejanovič z Direkcije RS za ceste (DRSC) in poudaril, da brez odkupljenih zemljišč ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja in začeti gradnje krožišča na Betinskem klancu, ki bi ga že morali graditi.

Lastniki zemljišč zahtevajo prestavitev predvidenega krožišča, kar pa po mnenju projektanta ni mogoče, saj za to ni dovolj prostora, poleg tega bi morali pripraviti tudi nov projekt.

“To pomeni, da bi blejsko zgodbo premaknili za deset let nazaj. Do leta 2013 moramo podpisati izvajalske pogodbe, drugače blejske južne obvoznice ne bo,” je pojasnil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije na DRSC. Če v dveh letih ne bodo pridobili gradbenega dovoljenja, bodo evropska sredstva za blejsko obvoznico izgubljena.

“Vsi smo za, ko pa mora čez naša dvorišča, je pa vsega konec,” je težave z odkupi komentiral Willenpart in dodal, da bo država, če bi izgubili evropski denar, težko zbrala 40 milijonov evrov, kolikor bo stala obvoznica.

Dogovor boljši od razlastitve
“Prepričan sem bil, da smo se tudi s štirimi lastniki, ki ne želijo podpisati, že uskladili, a kot kaže, ni tako. Nočem razlastitev in upam, da se bodo vendarle omehčali. V naslednjih dneh se bom še enkrat sestal z njimi, drugega pa občina ne more storiti, saj zemljišča odkupuje država,” je v petek pojasnil blejski župan Janez Fajfar in dodal: “Če zamudimo ta vlak, bo to usodno za razvoj Bleda. Bled bo brez obvoznice zastal!”

Na DRSC in občini upajo, da jim bo uspelo odkupiti zemljišča; z družino Potočnik, lastnico edine hiše, ki jo bodo morali porušiti, pa bodo v kratkem podpisali pogodbo.

“Kdor znaka ne razume, naj gre v Afriko”

“V kratkem ga še ne bo. Prometni znak je jasen,” je včeraj na vprašanje, kdaj bodo popravili potopni stebriček na promenadi, za Žurnal24 odgovoril Boris Malej, direktor blejske občinske uprave.

S potopnim stebričkom so pred leti za promet zaprli del promenade, ki je namenjena pešcem. Pogosto se je kvaril, ne deluje vsaj že dve leti in območje, namenjeno pešcem, je zaparkirano, kajti vozniki ne upoštevajo prometnega znaka, ki označuje cono za pešce in dovoljuje dostavo do 9. ure.

Nenehno zaparkiran
“Ko je stebriček še bil, se je po koncu dostave aktiviral in parkiranje ni bilo mogoče, zdaj pa moramo pogosteje opravljati nadzor na tem delu, saj je nenehno zaparkiran,” je dejal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj, in dodal, da si želijo, da bi ga čim prej znova namestili.

Po podatkih občinskih redarjev je na tem delu promenade na dan vsaj šest kršitev, zato so občini že predlagali, naj kupi nov stebriček, ki bi po besedah Sodje stal okoli tri tisoč evrov.

Denar je, denarja ni
“Za nakup bi morda lahko namenili del denarja od parkirnine, s katero se je lani zbralo dobrih 200 tisoč evrov, saj nam zdaj drugega kot kaznovanje ne preostane,” je pojasnil Sodja.

Medtem pa Malej večjih težav zaradi okvarjenega stebrička ne vidi. Povedal je, da se na občini še niso odločili ali ga bodo sploh popravili, v letošnjem občinskem proračunu pa denarja zanj niso predvideli. “Odredil sem, da redarji tudi zvečer na tem delu opravljajo nadzor. Popravilo stebrička je del projekta celostne ureditve promenade, ki jo občina pripravlja s Savo hoteli Bled in smo jo prijavili na enega od razpisov za evropski denar, od katerega si obetamo od 150 tisoč do 200 tisoč evrov. Sicer pa težav ne vidim, saj je znak dovolj jasen,” je še poudaril Malej.

”Zdravilo” proti kaosu pripravljeno

Zaradi svetovnega pokala v veslanju, ki bo na Bledu od 27. do 30. maja, bo veljal spremenjen prometni režim, s katerim naj bi se ob dejstvu, da blejski obvoznici še nista zgrajeni, izognili prometnemu kaosu.

Za obiskovalce bo na Rečiški, Kolodvorski in Kidričevi cesti ter Cesti svobode urejen krožni promet, osrednje parkirišče pa bo na travnikih ob Rečiški cesti, od koder bodo na prireditveni prostor vozili avtobusi.

“Pred obratom Lip Bled na Rečici bo urejeno parkiranje za prikolice s čolni in avtobuse, na Veslaški promenadi bo mogoč dostop le do stavbe ribiške družine, Mala Zaka pa bo za obiskovalce zaprta, saj bo namenjena tehničnemu osebju in tekmovalcem,” je za Žurnal24 povedal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj.

Prometne študije so v glavnem pripravljene, trenutno pa glede tribun ni vse jasno, saj občina gradbenega dovoljenja za rušenje zdajšnjih in gradnjo novih še nima.

Malo omejitev
“Prometni kaos se lahko zgodi le, če vozniki ne bodo upoštevali prometne signalizacije in če bodo obiskovalci želeli priti na prizorišče pol ure pred začetkom tekem. Za domačine bistvenih sprememb ne bo, omejitve bodo veljale le na območjih Župančičeve in Kolodvorske ceste ter naselja v Mali Zaki,” je pojasnil Sodja.

Za red in varnost bo skrbelo 78 rediteljev, štirje občinski redarji in štirje ali več policistov, postavili pa bodo tudi več kot 700 metrov zaščitne ograje. “Če bo organizator upošteval naše nasvete in priporočila, težav ne bi smelo biti,” je poudaril vodja redarstva.