Omejen dostop

V četrtek ob 17. uri bodo v Preddvoru pred novopostavljeno zapornico ob jezeru Črnava simbolično uprizorili odvoz osebnega vozila s pajkom. Tamkajšnje turistično društvo želi tako opozoriti na nov režim, ki omejuje dostop do jezera z jeklenimi konjički.

Želijo si plažo
Predsednik Turističnega društva Preddvor Brane Likozar pravi, da bi desno do makadamske poti radi uredili plažo. “Želimo vzpostaviti red, da bi ljudje, ki pridejo do jezera, imeli mir in bi ob obali uživali,” razkriva načrte in dodaja, da se je v preteklosti zaradi vozil, ki so jih ljudje pripeljali prav do jezera, pogosto dvigoval prah, za njimi pa so ostajali kupi smeti. Odkar so postavili zapornico, naj bi bilo teh precej manj. Likozar zatrjuje, da so obiskovalci novost večinoma sprejeli toplo, priznava pa, da se pojavljajo tudi pomisleki in kritike.

Kako bo z obiskom
Med zadržanimi do novosti je gostinec Janez Seljak. “Nisem zadovoljen,” pravi. Zapornica namreč vozilom preprečuje neposreden dostop do njegove priljubljene okrepčevalnice na robu jezera. Turistično društvo mu bo sicer izdalo nekaj posebnih dovolilnic za goste, Seljak pa se vseeno boji, da bo promet upadel. “Bomo videli. Če obiskovalci bodo, bo dobro,” poskuša biti razumevajoč, a opozarja tudi na pomanjkanje parkirišč pred zapornico.

Vse več kopalcev
Likozar o dobrem obisku ne dvomi. Optimizem temelji na vse več kopalcih, ki se k jezeru še posebno radi vračajo, odkar so v Novi vasi uredili kanalizacijo in se fekalije ne stekajo več v jezero.

Upanje vse manjše

Na Gorenjskem še vedno visi v zraku več komunalnih projektov, vrednih milijone evrov, ki naj bi jih črpali iz evropskih kohezijskih skladov. Župani večih občin tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem niso dobili zagotovil, da bodo njihovi projekti pričakovana sredstva dobili.

Od januarja, ko so župani prvič družno izrazili bojazen in ogorčenje pred grozečo izgubo pričakovanih kohezijskih sredstev, se je za nekatere projekte, kot je denimo kranjska čistilna naprava, rešitev našla. Še vedno pa je denimo pod hudim vprašajem financiranje čistilne naprave v Smledniku, krvavškega vodovoda ter kanalizacij v Šenčurju in Preddvoru.

Šenčurski župan Miro Kozelj po včerajšnjem srečanju s Pahorjem ni gojil optimizma. “Nimam dobrih občutkov,” je dejal. “Vlada naj bi se sicer trudila najti vire za sofinanciranje, vendar se bojim, da ji glede na razmere in stanje javnih financ to ne bo uspelo. Krajani bodo zagotovo razočarani,” je sklenil.

Primer Preddvora
Preddvoru grozijo precej hujše posledice. Za gradnjo sekundarnih vodov je evropska sredstva že pridobil. Če teh vodov ne bo pripel na primarne in čistilno napravo, denarja, ki ga je pričakoval, pa zanje sam nima, bo moral po nekaterih tolmačenjih sredstva za sekundarne vračati. “Kako resna je pravzaprav ta grožnja, nam ne zna povedati nihče,” je dejal župan Miran Zadnikar. Pričakuje, da bodo najpozneje v enem mesecu dobili potrebne odgovore.

Kako naprej
“Ministrstvo za okolje naj bi v enem tednu pripravilo odgovore. Če občine z njimi ne bodo zadovoljne, bodo potekali nadaljnji pogovori,” je zaključke z včerajšnjega srečanja strnil sicer delno zadovoljen kranjski podžupan Stane Štraus.

Za nazaj bo dobilo kazni tisoč Kranjčanov

Medobčinski inšpektorat bi lahko že v naslednjih desetih dneh začel izdajati plačilne naloge za prekoračitve dovoljenih hitrosti. Številnim voznikom se obeta neljubo presenečenje, saj jih bo inšpektorat oglobil za nazaj.

Spomnimo. Radar kranjskega medobčinskega inšpektorata je začel delovati 7. maja. Da je uspešno lovil prehitre voznike, smo že pisali, saj je samo v prvih štirih dneh zaznal krepko prek 200 kršitev dovoljenih hitrosti. Ta četrtek, torej po treh tednih, jih je medobčinski inšpektorat samo v Kranju naštel že okrog 1.500.

Opozorila že prejemajo
Več kot dve tretjini kršitev dovoljenih hitrosti je zrelih za denarno kazen, obetajo pa se tudi odvzem vozniškega izpita in vsaj 20 predlogov začasnih prepovedi vožnje motornega vozila. Približno tretjina kršiteljev že prejema opozorila.

Inšpektorat bi voznikom sicer plačilne naloge izdajal že od začetka merjenja z radarjem, pa od ministrstev za notranje zadeve ter pravosodje niti v četrtek še ni prejel podpisanih ustreznih pogodb, ki med drugim rešujeta vprašanji ugotavljanja statusa voznika v registru in posredovanja obdolžilnih predlogov pravosodju. “Ministrstvo za notranje zadeve je 13. maja napovedalo podpis zadnji teden v mesecu, od ministrstva za pravosodje ga pričakujemo istočasno,” je dejal vodja medobčinskega redarstva Slavko Savič.

Kazni za nazaj
Ker omenjeni pogodbi še nista podpisani, se zastavlja vprašanje, ali bo imel medobčinski inšpektorat sploh pravico predlagati kazni za nazaj. Savič je prepričan, da bo to pravico imel. “Zakon govori, da se lahko odločba in plačilni nalog izdata tudi dve leti po prekršku,” pravi in se sklicuje na člen o zastaranju. Prepričan je tudi, da ni možnosti, da bi lahko kdo od voznikov kazni za nazaj oporekal.

Ključna so pooblastila
Kranjski odvetnik Marko Drinovec opozarja, da je ključno vprašanje, ali medobčinski inšpektorat sploh ima pooblastila za merjenje hitrosti. Če jih ima, potem tudi kaznovanje za nazaj, po mnenju Drinovca, ne bo sporno. Savič je prepričan, da inšpektorat pristojnost ima – v 14. členu zakona o varnosti cestnega prometa. “Piše, da imajo redarji pooblastilo, da merijo s samodejno merilno napravo,” citira.

Dom starostnikov tudi v Šenčurju?

Občina Šenčur se trenutno ukvarja s predlogom občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerega poskušajo vključiti tudi dom starostnikov. “Do same izgradnje doma bo preteklo še nekaj časa, prvi korak pa je, da se zanj določi prostor, in to bomo naredili s tem prostorskim načrtom,” pravi šenčurski župan Miro Kozelj. OPN naj bi bil sprejet do poletja. Lokacija doma pa bo v zahodnem delu kraja.

V Kranju se čaka dve leti
Občina si prizadeva za izgradnjo doma starostnikov, saj se zavedajo, da na Gorenjskem teh kapacitet primanjkuje. “Če nam bo uspelo dobiti investitorja in od države tudi koncesijo, potem bo dom verjetno hitro zapolnjen,” meni župan. Bližnja domova starostnikov v Preddvoru in Naklem sta namreč polno zasedena, v Kranju je čakalna doba dve leti, podobno je tudi v Bohinju. “Take objekte bi morala graditi država, vendar se njihova gradnja prepušča občinam, zato se zadeve odvijajo bolj počasi. Država se zaveda te problematike, ampak denarja za domove ni,” sklene Kozelj.

Usodni da tudi v Preddvoru

Zakonska zveza. V Preddvoru je po štirih letih spet možno sklepati zakonske zveze. Upravna enota (UE) Kranj je namreč za Hotel Bor & Grad Hrib pridobila uradno soglasje, sicer pa ugotavlja, da se število porok na njenem območju v zadnjih letih povečuje.

Novi lastnik zainteresiran
Upravna enota je uradno mesto za sklepanje zakonskih zvez v Preddvoru ukinila leta 2006 “zaradi poslovnega interesa nekdanjega lastnika hotela Mercatorja, ki za izvajanje poročnih obredov v prostorih hotela ni bil več zainteresiran,” je pojasnila načelnica UE Kranj Olga Jambrek.

Od leta 2008 ima hotel novega lastnika, izolsko Arcusmedico, ki želi zaradi privlačne lokacije in jezera dejavnost obuditi.

Prihaja sezona porok
Lani je bilo v UE Kranj sklenjenih 177 zakonskih zvez, kar je za 20 več kot leto prej in za skoraj 30 več kot leta 2007.

V prvih treh mesecih letos so jih sicer našteli samo 30, vendar pa Jambrekova vseeno pričakuje, da bo tudi letos številka višja od lanske. Opozorila je, da so lani v istem času našteli manj kot 20 porok, da imajo letos že več kot 130 prijavljenih parov in da sezona sklepanja zakonskih zvez šele prihaja.

Usoda zavoda za turizem je negotova

Z razpisom za direktorja Zavoda za turizem Preddvor občina ni dobila primernih kandidatov, zato bodo morali znižati kriterije razpisa ali pa zavod ukiniti oziroma ga prenesti na področje občinske uprave.

“V našem interesu je, da se zavod ohrani, saj je dela na področju turizma dovolj – od javnih razpisov, projektov do samega promoviranja občine, zato se moramo na tem področju začeti poklicno udejstvovati,” meni župan Miran Zadnikar. Poleg tega imajo prostore turistično-informacijskega centra, kjer bo zavod deloval, že opremljene.

Težave z gostinci in društvi
“Preddvor je premalo poznan, ker smo premalo naredili na njegovi promociji, infrastrukturi, povsod pešamo, in to samo zaradi kadra. Poleg tega ne moremo na noben način povezati gostincev, vsak dela zase in po svoje,” pojasnjuje Zadnikar. Naloga zavoda bi bila, da gostince poveže in promovira kraj. Težave imajo tudi s turističnimi društvi, ki mislijo, da jim bo zavod konkurenca in da bodo zato dobili manj denarja za delovanje.

Množično nad odvržene smeti

Po dostopnih informacijah se je sobotne vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! na Gorenjskem udeležilo 22.887 prostovoljcev vseh starosti, ki so zbrali več kot 3.500 kubičnih metrov odpadkov. Glede na število prebivalcev je bila udeležba na akciji najboljša v Cerkljah in Naklem.

Smetili pred akcijo
Številni udeleženci akcije so bili močno presenečeni nad količino odpadkov in vsebino odlagališč, ki so jih čistili. Skupina, ki je čistila območje nekdanje železarne na Jesenicah, je med odpadki odkrila celo vrečo tablet. “Večer pred akcijo je neznanec pripeljal nekaj odsluženih oken in gradbenega materiala na to območje, češ, bodo pa še to pospravili,” je dejal eden izmed prostovoljcev.

Prostovoljci, ki so čistili Završnico v Občini Žirovnica, so v gozdu nad jezerom Završnica odkrili zapuščen avto, odvržene akumulatorje in več ton različnih odpadkov, na Bregu pri Žirovnici pa so odkrili celo zaboj manevrske municije. Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je tako kot večina županov sodeloval pri čiščenju, je bil presenečen nad količino odpadkov v naravi, pohvalil pa je odziv krajanov. “Čistijo tudi vikendaši. Na terenu smo srečali celo podpredsednika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča s soprogo,” je dodal Žerjav.

Raje v gozd kot na odpad
Občino Preddvor je čistilo več kot 600 prostovoljcev, ki so se še posebno posvetili čiščenju onesnaženih vodotokov. Zlasti problematična so divja odlagališča po gozdovih in na obrobjih naselij, med katerimi je veliko odlagališč azbestne kritine.

“Nerazumljivo je, da ljudje odpadke raje peljejo v gozd, čeprav imamo v občini zbirni center,” je povedal koordinator v Občini Šenčur Aleš Puhar. V rekah in potokih so najpogosteje našli polivinil, večje kosovne odpadke in dele avtomobilov; v gozdovih pnevmatike, pohištvo, vzmetnice in belo tehniko; ob cestah pa je bilo največ pločevink in plastenk.

V Občini Cerklje so našli torbice, ki so bile lani ukradene, tako da so na pomoč poklicali tudi policijo, ki je najdbo prevzela.