Izgubljena je vsaka sled

…Kitajka Xia Jinying pa je izginila z oblekami in manjšo količino denarja. (Foto: PUKR)

Minevata dve leti, odkar je v Bohinju skrivnostno izginil britanski duhovnik David Fox, čigar usoda še vedno ni znana. Ravno tako ostaja neznana identiteta okostja, najdenega v Baški grapi. To pa nista edina nerešena primera izginulih ljudi.

Na Gorenjskem je v zadnjih 29 letih izginilo 13 ljudi, med katerimi po registru pogrešanih oseb policije izstopa Kitajka Xia Jinying, ki je izginila v neznano, za njo pa je v hotelski sobi v Kranjski Gori ostal potni list z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji. Baza pogrešanih ljudi, katerih svojci so se strinjali z objavo, je dostopna na spletni strani policije, policisti pa vse, ki bi o pogrešanih karkoli vedeli, prosijo, naj to sporočijo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200.

Večina se jih vrne sama
Največ pogrešanih, ki jih išče policija, se po besedah Draga Menegalije z generalne policijske uprave samih vrne domov: “Približno 15 odstotkov jih najdemo mrtvih zaradi nesreč, samomorov ali omaganja, v okoli odstotku primerov pa so pogrešani žrtve različnih kaznivih dejanj.” Policija pogrešanih ljudi ne preneha iskati. “Dejstvo pa je, da se sčasoma intenzivnost iskanja zmanjšuje, saj se zmanjšuje krog nepreverjenih podatkov o pogrešanem človeku,” pove Menegalija.

Nekateri se skrivajo
Ugotovljeni pa so bili tudi primeri, ko so ljudje namenoma odšli od doma in so se skrivali. “Obravnavali smo celo primer prijave pogrešanega, ki se je zaradi dolgov skrival doma,” razlaga Andrej Zakrajšek, predstavnik Policijske uprave Kranj.

Padajo stoletna drevesa

“Ogorčen sem nad odnosom ljudi do naše naravne dediščine. Škoda je neprecenljiva in nepopravljiva!” je bil ob včerajšnjem žaganju večstoletnih hrastov jezen blejski župan Janez Fajfar.

V naselju Dobe je zasebni lastnik brez soglasja občinske komisije požagal sedem mogočnih hrastov. “Od tega jih je imelo šest premer debla več kot 30 centimetrov, kar pomeni, da bi morala biti o posegu obveščena komisija. Zadevo bomo raziskali; v takih primerih je zagrožena globa,” je pojasnil Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj.

Komisija ni bila obveščena

Saša Repe z Občine Bled je potrdila, da morajo posamezniki po občinskem odloku o urejanju javnih površin pred posegi pridobiti soglasje občinske komisije, za žaganje hrastov pa ga ni bilo.

“Komisija o tem ni bila obveščena, kar pomeni, da so bili vsaj dvesto let stari hrasti, imenovani dobi, po katerih je naselje Dobe dobilo ime, požagani brez našega soglasja. Narejena je bila neprecenljiva škoda! Del zemljišča na Dobah je razglašen za naravno vrednoto – moreno, poraslo s hrasti dobi, ki daje podobo temu delu Bleda,” je dejal Janez Petkoš, član občinske komisije, in dodal, da bodo podali prijavo na policijo in inšpekcijo.

Padla tudi mogočna tisa

Pred leti so že posekali kapitalni hrast pred Petelinom na Dobah, hraste pa uničuje tudi gnojnica. “Ljudje ne upoštevajo občinskega odloka, saj so pred kratkim požagali tudi tiso častitljive starosti v parku pred festivalno dvorano. Ne zavedajo se, da s takimi samovoljnimi dejanji Bledu delajo nepopravljivo škodo,” je poudaril Petkoš.

Nista bila prehlajena

Dva s pištolo oborožena moška sta včeraj sredi dopoldneva oropala zasebno lekarno na Spodnjem trgu. Poškodovanih ni bilo. Policija je takoj sprožila obsežno iskalno akcijo, tudi s helikopterjem.

Preskočil pult
“Okrog 9.30 sta vstopila dva zamaskirana moška,” je dejala lastnica lekarne Janka Primožič Tavčar, sicer pa opozorila, da je bila v tistem trenutku v lekarni le prodajalka Janja Kavčič. “Pošteno sem se ustrašila. Grozno je bilo,” je dejala Kavčičeva in dodala, da zamaskiranca nista spregovorila niti besede. Imela sta pištolo, eden je takoj preskočil pult.

Prerivala se je in vpila
Kavčičeva je poskušala pobegniti, vendar jo je ropar zgrabil. “Prerivala sem se in vpila,” je opisala nadaljevanje dogajanja. Vpitje je pritegnilo pozornost lastnice in njene hčere, v prostor naj bi po navedbah policistov vstopila stranka, nakar sta roparja z manjšo vsoto denarja pobegnila. Odšla sta peš verjetno v smeri Puštala, se še spominja.

Lekarna videonadzora ni imela. “Mislili smo, da smo z rešetkami na oknih dovolj zavarovani. Česa takega sredi dneva nismo pričakovali,” je dejala Primožič Tavčarjeva in potrdila še, da v prihodnje resno razmišlja o namestitvi kamere.

Parkirni raj ali kaos

“Gospod župan, predlagam, da se odločite za eno uro in rečete, da se na primer od 19. ure parkira malo drugače. Ob tem je treba opozoriti ljudi, da ne zaprejo ceste. Če pa malo napačno parkirajo, je treba to tolerirati, glede na to, da ni parkirišč,” je na seji občinskega sveta predlagal občinski svetnik Anton Omerzel.

Meni, da bi morali zvečer in ponoči veljati drugačni predpisi za mirujoči promet in da redarji ponoči voznikov ne bi smeli kaznovati za nepravilno parkiranje. “Kako je mogoče, da redarji pišejo listke ob enajstih zvečer, polnoči, in celo ob enih ali treh zjutraj? Kdo jim to dovoljuje? Ko je ura več kot osem, devet zvečer, se ve, da ljudje pridejo zaradi turizma in lokalov, da se malo poveselijo,” je Omerzel podkrepil svojo zamisel in dodal: “Skrajno neprimerno je, če mamica pri pošti na pločniku parkira za pet minut, ker je vse zaparkirano, potem pa jo redar kaznuje.”

Župana Janeza Fajfarja s svojimi predlogi ni prepričal: “Nisem še bil na parkirišču pred hotelom Krim, ne da bi bil na voljo vsaj en prost parkirni prostor. Do pošte res ni daleč, le dve minuti. Nihče nima pravice, da parkira na pločnikih. Pravila morajo biti in enkrat moramo vzpostaviti red!”

Parkirnine ponoči ni
Ob predlagani liberalizaciji parkiranja je zmajeval z glavo tudi Robert Račman, komandir blejske policijske postaje. “Nemogoče je parkirati kjerkoli, kajti potem bo totalen kaos! Občinski redarji morajo opravljati svojo službo, sicer bodo zastoji. Za nas policiste zakon o varnosti v cestnem prometu velja 24 ur,” je pojasnil Račman in dodal: “Ljudje, ki prihajajo od drugod samo na zabavo in popivat – to ni turizem.”

Tudi zakoni, ki jih izvajajo redarji, veljajo 24 ur na dan. Podnevi preverjajo plačevanje parkirnine ter parkiranje na pešpoteh, pločnikih in conah za pešce, kjer lahko, prav tako kot v coni umirjenega prometa, nadzirajo tudi uporabo mobilnih telefonov in privezovanje. “V sodelovanju s policisti zvečer in ponoči izvajamo nadzor nad mirujočim prometom, vendar le na površinah za pešce. Ponoči je prostih parkirišč ogromno,” je poudaril Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj. Plačevanja parkirnine pa redarji ponoči ne preverjajo, saj jo je treba plačati le od 7. do 20. ure.

V Sloveniji že 700 letečih novorojenčkov

Pojem “letečni novorojenčki” je dobro poznan slovenski policiji, javnosti pa malo manj. Gre za novorojenčke, ki so jih predstavniki Letalske policijske enote v okviru svojih humanitarnih nalog s helikotperji prepeljali v bolnišnico.

Takih otrok je bilo v tridesetih letih že več kot 700. Najstarejši je tako danes star več kot 30 let, najmlajši pa samo nekaj dni.

Dober občutek, ko nekomu pomagaš
“Včasih je vreme izredno slabo in zavedamo se, da se nam lahko tudi kaj “sfiži”, a vedno letimo po nedonošenčke in v bolnišnice z dobrim občutkom, da lahko nekomu pomagamo. Ljudje pri nas dostikrat delajo na meji nemogočega. Razmere, denimo za pristanek, so včasih milo rečeno slabe, a če se le da, vedno pomagamo in najdemo varen način prevoza in pristanka,” nam pojasni Robert Sušanj iz Letalske policijske enote.

(Foto: Letalska policijska enota)

To bo prvo tovrstno srečanje. “Moramo se pohvaliti, da je bila to naša ideja,” veselo pravi Sušanj in doda: “A ni zanimivo, da smo poskrbeli že za toliko novorojenčkov? Zakaj ne bi prišli skupaj na srečanje in spoznali, kako je to potekalo? Mnogi verjetno niti ne vedo, da so bili tako prepeljani in bodo morda šele zdaj s tem seznanjeni.“

Pet ljudi za eno življenje
Udeležencem bodo namreč predstavili svoje delo in inkubatorje, s katerimi prevažajo nedonošenčke. Na pogostiji pa si bodo prisotni izmenjali izkušnje.

V praksi to delo opravlja najmanj pet oseb, torej tehnik, dva pilota, zdravnik in medicinski tehnik. Ko jim naročijo prevoz novorojenčka, priletijo v ljubljanski klinični center po inkubator ter medicinsko osebje, nato pa se odpravijo po novorojenčka. Kot pravi, starše ni strah, ker njihovo dete prenašajo v helikopterjih.

(Foto: Letalska policijska enota)

Včasih pogledajo komaj čez dlan
“Veseli so, ker sodeluje tudi medicinsko usposobljeno osebje. Nedavno smo prepeljali dvojčka in to je zanimivo videti, kako majhni so- otročički včasih pogledajo komaj čez dlan, tako majhni so. Zadnjič sem na spletu našel naše sporočilo glede srečanja in odzivi so samo pozitivni. Ena od mamic je napisala, kako se je nemočno počutila, ko so ji rekli, da bo moral otrok z inkubatorjem v bolnico. Ko pa je slišala zvok helikopterja pred bolnico, je šele spoznala, kaj pomeni tak prevoz in se je samo še zahvaljevala,” zaključi Sušanj.