Planika bo menjala streho

Planinstvo. “Glede na to, da je bil podaljšan konec tedna, smo pričakovali več planincev, toda ker je bila vremenska napoved za gore slaba, večjega obiska ni bilo,” pravi Irena Klinar, oskrbnica Doma Planika. Osebje in delavci so na Planiko in Dolič prišli že 18. junija, saj so na Planiki menjali pod v jedilnicah, na Doliču pa so obnavljali jedilnico in spalne prostore ter pozidali dimnik. Tudi na Kredarici, ki je zasilno oskrbovana vse leto, so tisti dan začeli poletno sezono, Dom Valentina Staniča pa je svoja vrata odprl 24. junija.

Čakajo rezultate razpisa
Zima je kočam povzročila le manjše poškodbe. Samo Planika je poškodovana na strešni kritini, tako da bodo septembra zamenjali streho. Upajo, da bodo nekaj sredstev za popravilo dobili tudi z razpisom za obnovo in posodobitev planinskih postojank, katerega rezultati bi morali biti znani že 21. junija.

“O rezultatih razpisa še nismo bili obveščeni. Lahko da na razpisu ne bomo uspešni, ampak to ne bo pošteno, saj denar tako za Planiko kot Dolič resnično potrebujemo,” meni Marica Okršlar iz Planinskega društva (PD) Gorje. Če bodo na razpisu uspešni, bodo za posamezno kočo prejeli skoraj sto tisoč evrov.

Dragi helikopterski prevozi
Društva imajo največ stroškov s helikopterskimi prevozi, saj morajo za kilogram tovora plačati 0,65 evra oziroma okoli 20 evrov na minuto letenja. “Če je sezona dobra in na koči ni večjih popravil, se nam stroški pokrijejo. Kakšnega večjega dobička pa ni nikoli, saj vse, kar zaslužimo, vložimo nazaj v kočo,” pravi Vinko Alič, predsednik PD Javornik – Koroška Bela, ki skrbi za Dom Valentina Staniča.

Cene enake lanskim
Cene hrane, pijače in prenočevanja so enake kot lani, le na Kredarici so za odstotek ali dva podražili alkoholne pijače. Društva naj bi upoštevala tudi priporočila Planinske zveze Slovenije o enotnih cenah vode, čaja ter enolončnice z mesom in brez njega.

Izgubi napovedali vojno

“Sklad je imel lani 50 tisoč evrov izgube, v dveh letih pa naj bi prišli na pozitivno ničlo,” je po včerajšnji skupščini lastnikov Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (TNP) dejal njegov direktor Ivan Novak.

Pojasnil je, da je izguba sklada predvsem posledica investicij v obnavljanje objektov, tudi Šport hotela Pokljuka, ki ima sto tisoč evrov izgube, in pomanjkanja gostov.

“Menim, da je novi direktor (Rado Urevc, op. p.) dobra izbira in mu bo s pravo promocijo ter marketingom uspelo povečati obisk in prihodke,” je dejal prvi mož sklada.

V hotelu naj bi do konca leta uredili center dobrega počutja s telovadnico. Dela bodo stala okoli 400 tisoč evrov, denar pa bo z dokapitalizacijo zagotovil Brest Cerknica.

“Konec maja bomo začeli prenavljati penzion Jelka, kjer bomo uredili 60 ležišč. Prenova bo stala okoli milijon evrov, denar pa bomo zagotovili z dokapitalizacijo poslovnega partnerja Elmont Bled, kreditom in lastnimi sredstvi,” je povedal Novak.

Kje je premoženje sklada?
Sklad ima deleže v družbah Šport hotel Pokljuka in Pokljuka turizem, na smučiščih Vogel (16-odstotni delež) in Kanin; v lasti pa ima objekt Savica v Bohinju, na Zatrniku in večje zemljišče v Studorju v Bohinju.

O težavah smučišča Vogel je skladov nadzornik Franc Kramar dejal: “Nelogično je, da govorijo o slabi sezoni ter težavah v poslovanju in premišljujejo celo o tem, da bi žičnice požagali, po drugi strani pa največji lastnik KD Kapital kupuje delnice. Že zdaj bi lahko žičnice zamenjali z novimi na istih trasah, vendar imam občutek, da gre tudi za izsiljevanje.”

Kramar, ki je tudi eden od malih delničarjev, si bo kot nadzornik prizadeval za razjasnitev vzrokov izgube, pregled bilančnega stanja v preteklosti in pojasnitev, kje je premoženje sklada in kaj se je z njim dogajalo.

Pogoste ujme ustavile redno sečnjo

Naravne ujme so v zadnjih štirih letih zelo prizadele gozdove zgornje Gorenjske. Zaradi vetroloma je samo na Jelovici 120 hektarjev povsem ogolelih površin.
Na dolgoročnost posledic je včeraj opozoril Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote (OE) Zavoda za gozdove Slovenije. “Leta 2006 vetrolom, leto pozneje snegolom in posledično razvoj lubadarja, lani pa nov vetrolom. Zaradi ujm je v zadnjih letih naša prvenstvena skrb odpravljanje posledic, medtem ko je vsa redna sečnja ustavljena. Velik problem pa je tudi, da zaradi gospodarske krize že drugo leto ne zaposlujemo pripravnikov,” je poudaril Avsenek.

V gozdovih na območju blejske enote so lani posekali dobrih 200 tisoč kubičnih metrov dreves, od tega je bilo kar 150 tisoč kubičnih metrov sanitarne sečnje. “Zaradi jesenskega vetroloma smo morali samo na Pokljuki posekati 25 tisoč kubičnih metrov predvsem debelih dreves, ki čakajo na pospravilo,” je povedala Vida Papler, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na blejski OE.

Decembrsko deževje pa je na gozdnih cestah povzročilo za kar 700 tisoč evrov škode.

Strojna sečja le ob ujmah

Na blejski OE lastnike gozdov pozivajo, naj spomladi pregledajo svoje gozdove. “Zdaj, ko se je otoplilo, se bo šele pokazalo, kje je lubadar,” je dejal Avsenek.
V blejski OE si pri odpravljanju posledic ujm pomagajo tudi s strojno sečnjo, ki je v javnosti naletela na precejšnje neodobravanje. Z njo so lani pospravili 15 odstotkov oziroma dobrih 30 tisoč kubičnih metrov drevja. “Zavedamo se, da vpliva na tla, zato jo bomo uporabljali le ob ujmah, pri rednih posekih pa le tam, kjer so tla primerna, ter pozimi in ob suhem vremenu,” je zatrdil Avsenek.

Z menjavo v reševanje Šport hotela

Urevca so nadzorniki marca soglasno izbrali med sedmimi na razpis prijavljenimi kandidati. Vodenje Šport hotela bo prevzel prihodnji teden.

Več promocije
Njegov načrt je povečati promocijo hotela ter urediti center dobrega počutja in savn, s tem pa ga še bolj pripraviti za obiskovalce, ki si želijo aktivnih počitnic.

Lastniki so za letošnje oglaševanje namenili 30 tisoč evrov. “Toliko si lahko privoščimo, a tudi tu bo treba poskrbeti za aktivnosti. Ves čas se bo moralo nekaj dogajati, s prireditvami opozoriti nase. Najboljša reklama je zadovoljen gost,” pravi Urevc.

Hotel v času obnove. (Foto: Renata Škrjanc)

Hotel je lansko leto zaključil z izgubo. Kot pravi Urevc, višina izgube še ni znana. “O tem, kakšne prihodke lahko načrtujemo za letos, se bo treba dogovoriti. Zelo težko je kar koli reči, ker nimamo nekega primerljivega obdobja.” Zasedenost je bila v preteklem letu tudi zaradi prenove objekta zelo slaba. Precej se je govorilo o skrhanih odnosih med zaposlenimi, slabem vodenju in poslovanju hotela.

“Teh razmer ne poznam. V ponedeljek bom z vsemi zaposlenimi opravil razgovore. Zdravi odnosi so temelj. Če si direktor prizadeva za nekaj, bi to moralo peljati naprej. Dober kader je treba ustrezno nagraditi, plačati. Danes se pač dela za plačilo,” meni Urevc, ki bo moral zasedenost povečati na 60 odstotkov in za letošnje uspešno poslovanje ustvariti vsaj 700 tisoč evrov prihodka.

“Moj cilj je doseči vsaj 60-odstotno zasedenost. Potrebujemo pa vsaj eno leto primerjalnega obdobja, da bomo lahko za naprej delali načrte,” pojasnjuje.

V hotelu je sicer 17 redno zaposlenih, zaposlili pa bodo še kuharja ter pomočnika v kuhinji in strežbi.

Urevc prvi mož hotela

Rado Urevc bo 1. aprila prevzel vodenje Šport hotela Pokljuka. Njegova vizija poslovanja hotela je bila med vizijami sedmih kandidatov, kolikor se jih je prijavilo na razpis, najboljša.

Kot je za Žurnal24 v petek povedal Jože Resman, prokurist omenjenega hotela, je bil Urevc na četrtkovi seji nadzornega sveta imenovan soglasno. Z nekdanjim direktorjem Tomažem Barbko so se dogovorili za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, Resmanu pa 1. aprila preneha status prokurista. Na vprašanje, ali bo ostal v podjetju, je dejal: “Morda bom pomagal z nasveti, sicer pa nič več, kajti posvetil se bom svojim projektom, med katerimi ni izključeno niti ukvarjanje s turizmom.”

Šport hotel Pokljuka je lansko leto zaključil z izgubo, s kolikšno, pa bo znano konec meseca. Povprečna zasedenost je bila po besedah prokurista katastrofalna – le 30-odstotna.

Wellness in savne čim prej
Novi direktor ne bo imel lahkega dela, saj mora zasedenost povečati na 60 odstotkov in za letošnje uspešno poslovanje ustvariti vsaj 700 tisoč evrov prihodka. “Pogodbe še nimam v roki, je pa zame to velik strokovni izziv. Veliko večjo pozornost bomo morali posvetiti promociji, pri čemer sem vesel, da so lastniki za letošnje oglaševanje namenili 30 tisoč evrov, nujna je čimprejšnja ureditev centra dobrega počutja in savn, privabiti bomo morali nove goste, urediti odnose v hotelu s 17 zaposlenimi, tudi destinacija Pokljuka je še premalo izkoriščena,” je pojasnil Urevc.

Urevc je več let vodil kamp Šobec, novembra lani pa je prevzel vodenje Hotela Drnča v Dvorski vasi. Od nedavnega je v njem vodja trženja, sicer pa je še planinski in turistični vodnik ter prostovoljni nadzornik v Triglavskem narodnem parku. To znanje mu bo, kot je povedal, pri vodenju pokljuškega hotela prišlo prav.

Cerkveno bogastvo

“Skoraj o vseh zahtevkih, ki se nanašajo na zemljišča zunaj Triglavskega narodnega parka (TNP), smo že odločili, zdaj prehajamo na odločanje o tistih znotraj parka,” je o reševanju denacionalizacijskega zahtevka Nadškofije Ljubljana za Žurnal24 dejala Maja Antonič, načelnica Upravne enote (UE) Radovljica.

Radovljiška UE je do zdaj od celotnega nadškofijskega zahtevka za vračilo 21 tisoč hektarjev zemljišč na Pokljuki, od tega dobrih 15 tisoč hektarjev v TNP, s pravnomočnimi odločbami rešila devet tisoč hektarjev zemljišč, od tega je 3.600 hektarjev znotraj TNP.

Pri zemljiščih zunaj parka mora UE odločiti o okoli 300 hektarjih, skupaj pa je nerešenih še 11.800 hektarjev zemljišč. “Do zdaj smo odločili z 20 delnimi odločbami, samo lani pa smo v tej zadevi izdali šest delnih odločb in tri poročila. S poročili smo uredili 65 hektarjev zemljišč, o katerih pa še ni odločeno, saj se mora nadškofija dogovoriti s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov,” je pojasnila Antoničeva in poudarila, da je imela radovljiška UE prav zaradi nadškofijskega zahtevka enega od težjih primerov v državi, ki je tudi strokovno zelo zahteven in odmeven v javnosti.

Moteče spreminjanje pravne prakse
Nadškofiji je bilo do zdaj v naravi vrnjenih 8.640 hektarjev pokljuških gozdov, v primeru odškodnine pa to plača država. “Letos bomo poskušali rešiti večji del nerešenih zemljišč, trenutno pa si ne upam napovedati, da bo nadškofijski denacionalizacijski zahtevek letos v celoti končan, saj je odvisno od sodelovanja nadškofije, sklada in državnega pravobranilstva,” je še dejala načelnica. V omenjenem zahtevku, ki zadeva tudi TNP, meni, da bi moralo državno pravobranilstvo poiskati vse vire, s katerimi bi ugotovili, da gre za narodni park v celoti.

Radovljiška UE je v zadnjih 18 letih imela 931 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega je v 917 primerih že izdala pravnomočne odločbe. “Odločanje nam je otežila tudi različna pravna praksa – v teh letih se je namreč kar nekajkrat spremenila. Zahtevnejše je bilo tudi vračanje premoženja agrarnim skupnostim, takih zahtevkov je bilo 18, trenutno pa so nerešeni še trije, pri katerih gre za počasnejše dogovarjanje strank v postopku,” je povedala Antoničeva.

Ovadba zaradi brisač

“Na zadnji seji nadzornega sveta so mi predstavniki lastnikov zagrozili s kazensko ovadbo, ker v sobah manjkajo brisače. To je smešno! Kar se mi dogaja, je očiten primer mobinga,” je včeraj za Žurnal24 dejal Tomaž Barbek, nekdanji direktor in zdajšnji pomočnik direktorja Šport hotela Pokljuka, ki je do konca februarja na dopustu.

Povedal je, da so mu onemogočili normalo delo, saj so zamenjali vsa računalniška gesla in zbrisali njegov elektronski podpis, lastnika (Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka in Brest Pohištvo Cerknica, op. p.) pa od njega zahtevata, da za nazaj opravi primopredajo. “Ko so me zamenjali, ni bila narejena, vendar ne po moji krivdi. Tega vsekakor ne bom storil brez odvetnika,” je pojasnil Barbek, ki je hotel vodil le pol leta, potem pa so ga, uradno zato, ker mu je potekel mandat, zamenjali, njegovo delo pa po pooblastilu opravlja prokurist Jože Resman.

Z njim se je Barbek dogovoril za sporazumno prekinitev delovnega razmerja konec tega meseca, v nasprotnem primeru pa, pravi, bo prisiljen vložiti tožbo. “Nobenih nepravilnosti in nezakonitosti mi ne morejo očitati, poskrbel sem, da so do konca marca postelje prodane, res pa je, da vsega, kar sem načrtoval, nisem mogel izpeljati. Hotelsko dvigalo je smrtno nevarno in sem ga zaradi varnosti gostov celo ustavil. Kako je zdaj, ne vem,” je poudaril Barbek.

Uhajanje informacij
Resman je včeraj zatrdil, da ni nobenih razlogov, da z Barbkom ne bi podpisali sporazumne prekinitve delovnega razmerja, in da o odpovedi iz krivdnih razlogov ne premišljuje. “Mobinga ni bil deležen, nezdrave odnose pa sem “popucal”. Med Barbkovim vodenjem hotela je družba poslovala z izgubo, gostov ni bilo in lahko rečem, da ni obvladal hotelirske stroke,” je poudaril prokurist in dodal, da so Barbku vzeli pooblastila in preklicali gesla, “ker so iz hotela uhajale informacije”.

Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da naj bi pri razpisu za evropska sredstva, ki ga je razpisalo ministrstvo za gospodarstvo, nanj pa so prijavili tudi projekt prenove hotela, napačno navedli podatke, saj naj v hotelu ne bi bilo 124 ležišč, kot zatrjuje Resman, pač pa le 97. Poleg tega naj bi se pojavljale tudi različne številke o tem, koliko je stala obnova. Uradno je stala 1,6 milijona evrov, od tega so pridobili za 933 tisoč evrov evropskih sredstev.

Če se ugotovi, da so bili podatki napačni, je v razpisnih pogojih predvidena prekinitev sklenjene pogodbe o sofinanciranju, kar pomeni, da bi evropski denar morali vrniti.

Športno in ustvarjalno počitnikovanje

Osnovnošolcem in dijakom bo med počitnicami na voljo bogata paleta različnih dejavnosti. Med zanimivejšimi velja izpostaviti petdnevni zimovanji. Na Pokljuki ga predstavlja rod tabornikov Stane Žagar, športno društvo Sokol pa v Črnuškem domu na Mali planini.

Ustvarjalne počitnice
Dnevni center za mlade in družine Škrlovec pripravlja v okolici Kranja med drugim delavnico snežnih skulptur ali restavratorska dela. Ustvarjalne počitnice bodo ponudili tudi v Ateljeju Puhart v obliki kratkočasnih likovnih uric, Osrednja knjižnica Kranj pripravlja pravljične ustvarjalne delavnice, podjetje Ipis pa organizira zimsko šolo računalništva.

Kaj pa šport
Na voljo bo vrsta športnih dejavnosti, od tečaja smučanja na Krvavcu v režiji akademije za gibanje Migimal do ekipnih športov v športni dvorani Planina, na voljo bodo tudi termini v pokritem olimpijskem bazenu. V ledeni dvorani na Zlatem polju bo vsak dan ob 10. uri brezplačno drsanje.