Zrušili ga bodo avgusta

Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) bo v začetku avgusta začela podirati carinske objekte nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. V drugi fazi bodo na platoju zamenjali dotrajano voziščno konstrukcijo, uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo.

Uredili bodo točko za postanke, torej parkirišča za avtodome, avtobuse in avtomobile ter dodaten vozni pas za dostop do stare ljubeljske ceste. “Naša glavna želja je bila, da se uredi dostop do stare ljubeljske ceste, saj je pozimi priljubljeno sankališče, jeseni na njej potekajo dirke starodobnikov, priljubljena pa je tudi pri gorskih kolesarjih in pohodnikih, saj je izhodišče za številne planinske ture,” je pojasnil podžupan Občine Tržič Jure Meglič.

Nazadnje bodo postavili še turističnoinformacijske table. Investicija, ki jo v celoti financira DRSC, je vredna okoli 370 tisoč evrov. Promet bo v času podiranja mejnih objektov in urejanja mejnega platoja potekal nemoteno, večino del pa naj bi opravili še letos.

Moški še oklevajo

“Na to ne bom odgovoril, saj se še nisem odločil. Odločitev je odvisna tudi od mojega zdravja,” je včeraj na vprašanje, ali bo jeseni vnovič kandidiral za župana, odgovoril bohinjski župan Franc Kramar.

Zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima v zadnjem letu, o odločitvi za kandidaturo za četrti županski mandat še tehta. Če se bo odločil zanjo, je dejal, razlog ne bo v političnih ambicijah, temveč v želji, da dokonča nekatere razvojne projekte za Bohinj.

V nasprotju z županom pa je o kandidaturi že odločena Marija Ogrin, občinska svetnica, arheologinja, ki dela kot vodja oddelka Muzeji v Bohinju. Kandidirala bo s podporo Slovenske demokratske stranke. “Želim, da bi občini uspelo pridobiti več evropskega denarja,” je poudarila Ogrinova.

Cvetkova odločitev kmalu
V javnosti se omenjajo tudi imena občinskih svetnikov Jožefa Cvetka in Dušana Vučka ter podžupana Antona Urha. Zadnji govorice v celoti zavrača, saj jeseni ne bo kandidiral.

“To me ne zanima. Bom pa podprl zdajšnjega župana, če bo kandidiral,” je bil kratek Urh. Za župansko funkcijo se ne bo potegoval niti Vučko, kajti kot pravi, vso svojo energijo usmerja v službo (na notranjem ministrstvu, op. p). “Bom pa verjetno vnovič kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS,” je dodal.

Jožef Cvetek, upokojeni ravnatelj bohinjske šole, pa še okleva. “Odločitev bo padla v nekaj dneh. Če se bom odločil za kandidaturo, bo to na listi Nove Slovenije,” je pojasnil Cvetek, ki je za župana kandidiral že dvakrat.

Na peti progi Petrič

Kranj. Nekdanji plavalni as Darjan Petrič bo danes tudi uradno napovedal kandidaturo za župana Kranja. Žurnal24 je o njegovi odločitvi pisal že konec maja, v gorenjski prestolnici pa tako ostaja odprto le še vprašanje, kako se bosta odločila podžupan Igor Velov in Zares.

Dolžnost in priložnost
“Prepričan sem, da ima Kranj velik potencial, ki je bil do zdaj neizkoriščen,” je Petrič včeraj pojasnil svojo odločitev. Kandidaturo čuti tudi kot dolžnost. “Kranju vrniti tisto, kar je mesto ponujalo meni, da sem v življenju dosegel to, kar sem dosegel,” je dejal in priznal, da bo morebitno županovanje priložnost za nov zasuk jader v poklicni karieri, v kateri je že plul v akademskih vodah in zasebnem sektorju.

Velov še razmišlja
Petrič gre v župansko bitko sicer s podporo Socialnih demokratov in LDS, še vedno pa ni jasno, kako se bo na levem polu odločil Zares. V javnosti so se v zadnjem času pojavljali namigi o kandidaturi Velova; sam je včeraj še ni želel potrditi. “Nismo še sprejeli odločitve,” je zatrdil, priznal pa, da se odločajo med njim in podporo enemu od že znanih kandidatov. O imenih ni želel govoriti, je pa napovedal, da bo odločitev znana v enem tednu.

Zanimiva bitka
Kranju se sicer obeta ena izmed najzanimivejših predvolilnih županskih bitk doslej. Ob Petriču je kandidaturo uradno že napovedala Hermina Krt, za zdaj s podporo DeSUS. Na desnem polu bosta volilce prepričevala dolgoletna svetnika Bojan Homan (SDS in SLS) in Matevž Kleč (NSi), s podporo Stranke za napredek krajevnih skupnosti pa bo kandidiral tudi nekdanji župan Mohor Bogataj.

Stražišče bo še počakalo

Gorki. “V Stražišču bomo gradili kanalizacijo, vendar ne v tej prvi fazi do leta 2015, saj gre večinoma za obnovo že obstoječe meteorne kanalizacije oziroma dogradnjo ločenega voda zanjo. Obnove se bomo lotili v naslednji fazi po letu 2015, kdaj točno bodo prišli na vrsto, pa bomo ocenili takrat,” je razložil podžupan Mestne občine Kranj (MOK) Stane Štraus.

Doseči cilj kohezijske politike
V sklopu projekta Gorki bo MOK za gradnjo kanalizacije po naseljih prejela od 50 do 60 milijonov evrov. Obnova kanalizacije v Stražišču je ocenjena na okoli 20 milijonov evrov. Problem pa je, da MOK z investicijo v Stražišče na kanalizacijo ne priklaplja novih gospodinjstev. “Zato bo Stražišče izločeno iz prvega vala investiranja, ko moramo vsa razpoložljiva sredstva prednostno nameniti tja, kjer bomo dosegali cilje kohezijske politike – se pravi, da bomo priklapljali nova gospodinjstva. Le tako bomo upravičeni do kohezijskih sredstev,” je dejal Štraus. Prednost imajo aglomeracija Žabnica–Šutna–Bitnje, Britof, Kokrica, Predoslje in določeni predeli v Kranju.

Da kanalizacija v Stražišču ne bo realizirana do leta 2015, se boji tudi predsednik Krajevne skupnosti Stražišče Jure Kristan, ki meni, da jih MOK zaradi njihovega obrobnega položaja pri večjih investicijah večkrat prezre.

Občini zmanjkuje denarja

Proračun. Kranjska mestna uprava jeseni pričakuje finančne težave. V najboljšem primeru bo morala zamakniti nekatere projekte, v najslabšem pa jih celo črtati. Plače po zagotovilih uprave niso ogrožene.

Delnicam padla vrednost
Občini počasi zmanjkuje denarja za vse projekte, ki si jih je naložila pred začetkom leta. Vzrok so težave na prihodkovni strani proračuna, v katerega se ne zliva toliko denarja, kot so pričakovali, je opozoril podžupan Igor Velov in spomnil, da je bila občina neuspešna pri predvideni prodaji premoženja, nepremičnin in delnic. “Delnic ni smiselno prodajati, ker jim je padla vrednost, nepremičnine pa ne gredo v obtok,” je dejal Velov.

Da to drži, je potrdil tudi prvi finančnik občine in bodoči vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Mirko Tavčar. “Seveda drži,” je dejal. “V tem trenutku težave sicer še niso kritične, v primerjavi z drugimi občinami smo še vedno likvidni,” sta sicer mirila sogovornika.

Veliki niso ogroženi
Velov je zagotovil, da veliki projekti, kot sta knjižnica in obnova mestnega jedra, zaradi težav s finančnimi prilivi niso ogroženi in jih bodo izpeljali v skladu z načrti. Tudi plače zaposlenih v upravi in javnih zavodih naj ne bi bile ogrožene. “Tako črnega scenarija ne bo, bi se pa lahko zgodil, če bi spali in nič ukrepali,” je dejal Tavčar.

Kako ukrepajo
“Manjše investicije prestavljamo, določene racionaliziramo, klestimo stroške, ničesar pa do nadaljnjega ne črtamo,” je trenutne ukrepe pojasnil Tavčar. “Naj varčujejo,” je dejal tudi pregovorno kritičen opozicijski svetnik Stane Boštjančič. Sicer pa bi “od uprave pričakoval, da skliče izredno sejo o rebalansu, če težave res obstajajo. Da skupaj ocenimo in na novo ovrednotimo nujne projekte,” je dodal. Vodstvo občine je o rebalansu sicer razmišljalo, vendar pa od ideje odstopilo, meneč da bodo omenjeni ukrepi dovolj učinkoviti.

Sedež parka v Bohinj

“To je praznik za Bohinjce! Čas je že bil, da bomo imeli prebivalci v parku prednosti in ne bomo drugorazredni državljani, kajti zavedati se moramo, da ne leži Bohinj v Triglavskem narodnem parku (TNP), pač pa TNP leži v Bohinju,” je petkovo sprejetje novega zakona o TNP komentiral bohinjski župan Franc 
Kramar.

Sedež v petih letih
Bohinjci so z novim zakonom dosegli selitev sedeža parka v Bohinj in dva predstavnika v svetu zavoda TNP. Kramar pričakuje, da bodo sedež dobili najpozneje v petih letih: “Nedopustno je bilo, da je sedež parka zunaj TNP. Lahko bi bil v mladinskem domu v Ribčevem Lazu ali Stari Fužini, kjer namerava zavod TNP graditi informacijsko središče.” Dodal je, da bosta možna tudi umetno zasneževanje in širitev smučišča Vogel. Zakon je sicer po njegovem mnenju zadosti omejevalen glede kapitalskih apetitov, prebivalcem TNP pa prinaša več finančnih spodbud države. Njena udeležba pri infrastrukturi naj bi bila namreč 80-odstotna, za 25 odstotkov več pa bo tudi denarja za razpise.

Vogel čaka še DLN
Novi zakon so podprle vse stranke, zanj pa je v petek glasovalo 71 od 72 poslancev. “Po dolgih 14 letih prizadevanj smo ga končno dobili, kajti zakon iz leta 1981 je bil nesprejemljiv. Mislim, da je kljub 60 prepovedim dober zakon,” je dejal poslanec in bohinjski podžupan Anton Urh.

Zadovoljen je tudi Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, ki upa, da bo država v enem letu sprejela še državni lokacijski načrt (DLN) za Vogel: “Upam, da bo DLN razvojno naravnan in bo omogočal umetno zasneževanje ter nove proge in žičnice ter da še nismo zamudili vseh priložnosti za evropski denar.”

Z novim zakonom so večje pristojnosti in obveznosti zavoda TNP, v katerem je 52 zaposlenih, novi zakon pa predvideva deset novih. Direktor zavoda Martin Šolar je povedal, da zakon ni idealen, je pa korak naprej v smislu varstva narave. O selitvi sedeža parka je dejal, da za zdaj nista jasni niti finančna plat selitve niti lokacija. Na vprašanje, ali bodo stavbo na Bledu, kjer je zdaj sedež parka, prodali, je odgovoril: “Tega še ne vem. Dejstvo pa je, da to ni tako preprosto.”

Hud finančni zalogaj

Kanalizacija. Mestna občina Kranj mora v naslednjih petih letih zbrati 90 milijonov, če želi izpeljati obsežen projekt obnove čistilne naprave in kanalizacije. Skoraj dve tretjini bo morala zagotoviti sama, sicer bodo prišli določeni odseki na vrsto po letu 2015.

Pridobivajo služnosti
“V teh dneh zbiramo služnosti za območja, na katerih se bo gradila sekundarna kanalizacija,« je na včerajšnji novinarski konferenci trenutno stanje enega od najpomembnejših projektov v občini opisal kranjski podžupan Stane Štraus. “Za naselja Bitnje, Šutna in Žabnica večino služnosti že imamo, več pa nam jih manjka za Britof, Predoslje in Kokrico,” razkriva Štraus in opozarja, da je zaradi tega izvedba projekta tam pod vprašajem. “Če bomo služnosti dobili in jih vključili v študijo izvedljivosti, bo imela kanalizacija več možnosti, da bo narejena,” je pojasnil in posvaril hkrati.

Časa ni veliko

Služnosti so del kohezijske vloge. Dokument bo podlaga za usklajevanje za sredstva Evropske unije, občina pa ga želi oddati do 24. junija. “Če bodo območja ustrezala kriterijem za kohezijska sredstva, bomo premagali pomembno oviro glede pridobivanja financ. Jasno bo jeseni,” pojasnjuje pomen Štraus.

Hud zalogaj
Izvedba projekta do leta 2015 bo sicer odvisna predvsem od denarja. Občina mora sama v naslednjih petih letih zagotoviti nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Polovico tega za meteorno kanalizacijo in obnovo cest, potem ko bodo položene cevi. Tega dela Evropska unija ne sofinancira. “To je za MOK velik finančni zalogaj. Če bomo ocenili, da je prevelik, bo katero od omenjenih območij izpadlo in bo prišlo na vrsto šele po letu 2015 brez evropskega sofinanciranja,” je še napovedal Štraus.

Občina Jesenice grozi z odstopom

“Kranj solira in se po svoje dogovarja z Ljubljano, kar je v nasprotju z dogovori in operativnim programom za reševanje problema odpadkov na Gorenjskem. Če na četrtkovi seji konzorcija ne bo dosežen dogovor, obstajajo vse možnosti za izstop Občine Jesenice iz konzorcija, za kar imam vsa pooblastila občinskega sveta,” pojasnjuje jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

V zraku nova povezava
Če bo Cero razpadel, bodo Jesenice ustanovile novo povezavo z Radovljico in Škofjo Loko in tako poskrbele za rešitev problema odpadkov z ureditvijo sortirnice na Mali Mežakli, za katero so projekti in potrebni prostorski dokumenti že pripravljeni, sortirnica pa naj bi začela delovati 
še letos.

“Časa ni več”
“V štirih mesecih, ki so jih imeli za pripravo vloge, niso naredili ničesar. Časa ni več, saj lahko po novem letu na deponije odlagamo le določene skupine odpadkov, kar pomeni, da morajo biti razvrščeni. Mi operativni načrt spoštujemo,” dodaja Mencinger.

Kranj vrača žogo
Kranjski podžupan Stane Štraus na grožnje z izstopom odgovarja, da se vsaka občina o sodelovanju v Ceru odloča sama. Mestna občina Kranj bo po Štrausovih besedah storila vse potrebno, da omogoči nemoteno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, kranjska občina pa je sicer že večkrat jasno povedala, da se v smislu možnosti rešitve pogovarja z Mestno občino Ljubljana.

Gradili bi mestni hotel

V samem centru Kranja se obeta nov hotel. Stal naj bi v Prešernovi ulici, kjer naj bi investitor preuredil stavbo nekdanje banke.

“Naša namera o gradnji hotela v Kranju drži,” je povedal Jacob Shpigel, direktor podjetja Bela vinoteka, in dodal, da načrtujejo preureditev obstoječe stavbe v 20 apartmajev, pozneje pa še zidavo povsem novega butičnega hotela s 30 sobami.

Izvrstno izhodišče
“Za Kranj smo se odločili zaradi bližine Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, smučišča Krvavec in Bleda,” je naštel Shpigel, ki meni, da je Kranj izvrstno izhodišče za izlete po vsej Sloveniji, všeč pa mu je tudi staro mestno jedro. “Imamo povezave s tujimi turističnimi operaterji, ki bi zagotavljali dovolj turistov skozi celo leto,” je napovedal.

Začeli bi takoj, če …
“Hotel bi lahko začeli uresničevati takoj, če bi nam to dopuščali prostorski načrti Mestne občine Kranj,” je razkril Shpigel in dodal: “Ko bo gradnja dovoljena, bo končana hitro.” Prepričan je, da bi novi mestni hotel s svojimi gosti popestril obisk ne samo Kranja, temveč tudi regije.

Najmanj leto in pol
Da predvidene spremembe na objektu po obstoječih prostorskih dokumentih za mestno jedro niso mogoče, je opozoril tudi kranjski podžupan Stane Štraus.

Povedal je, da imajo v mestnem jedru še veliko pobud, do katerih se želijo v prostorskih dokumentih opredeliti usklajeni, tako z lokalno skupnostjo kot tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Predvideva, da spremembe prej kot v letu in pol ne bodo sprejete.

Struževo bi rešilo stisko

Z adaptacijo objekta v Struževem bi lahko kranjska mestna uprava zagotovila manjkajoče zmogljivosti v kranjskih vrtcih v naslednjem šolskem letu. V nekdanji trgovini, kjer je zdaj skladišče, je prostora za dva oddelka. Skrbi povzroča zagotovitev finančnih sredstev.

V prid adaptaciji v Struževem govori kar nekaj dejavnikov. Po zadnjih ocenah v vrtcih manjka prostora še za približno 30 kranjskih otrok, kar bi z dvema oddelkoma skorajda pokrili. Hkrati je ta del Kranja z vrtci slabo pokrit, na Zlatem polju in v Struževem ga sploh nimajo, po drugi strani pa je samo v Struževem okrog 50 otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. “Starši trenutno vozijo otroke po celem Kranju,” je opozoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Pleša.

Občina za, vendar …
Adaptacija objekta v Struževem mika tudi občino. “Zdi se realna, pa tudi idealna rešitev,” meni kranjski podžupan Igor Velov. V obnovo se vseeno noče zaleteti. “Ni bila predvidena v proračunu,” pravi in pojasnjuje, da si v času gospodarske krize ne želi nepremišljeno nalagati bremen in zapasti v nelikvidnost. To ne pomeni, da v Kranju od ideje odstopajo.

Kako naprej
Velov je napovedal, da bodo proračun v naslednjih dneh natančno proučili in poskušali zagotoviti denar, vodja oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan pa je ocenil, da bi v primeru hitre odločitve vrtec v Struževem septembra lahko odprl vrata.