Direktor Elektra Gorenjska odstopil

Dnevnik poroča, da je nadzornikom poslal predlog o sporazumni razrešitvi s položaja, ki so ga tudi sprejeli. Knavs bo družbo zapustil brez odpravnine, a v njej ostaja zaposlen. Do imenovanja njegovega naslednika, ki bo izbran z javnim razpisom, bo Elektro Gorenjska kot vršilec dolžnosti vodil Bojan Luskovec, dosedanji svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo.

Nadzorni svet je sicer že prejšnji teden na pobudo gospodarske ministrice Darje Radić z dnevnega reda umaknil točko o njegovi razrešitvi. Po besedah prvega nadzornika Ludviga Sotoška je nadzornike najbolj motilo “netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene”.

Pod vlado Boruta Pahorja so sicer morali direktorski stolček zapustiti vodilni v vseh elektropodjetjih razen v Elektru Primorska, ki ga vodi Julijan Fortunat, ki se mu mandat izteče konec junija prihodnje leto.

Bitka za regres

Tržič. Uprava Peka želi letošnji regres delavcem izplačali z zamikom. Vzrok so finančne težave. Marta Gorjup Brejc je na ponedeljkovem svetu delavce prosila za razumevanje, sindikat pa njenim nameram nasprotuje.

Drugi del v obrokih
Zaposleni v Peku so konec maja del regresa že dobili. Drugi del je Brejčeva prvotno napovedala za konec julija, v ponedeljek pa delavce seznanila z namero, da bi tudi ta drugi del izplačala v dveh obrokih, oziroma dveh četrtinah. Tretjo še vedno v skladu z napovedmi konec julija, zadnjo pa oktobra.

»Mi smo proti,« je dejala sindikalistka Sandra Lang in potrdila, da je o tem že razpravljal izvršni odbor sindikata. »Soglasno smo odločili, da je treba ves drugi del regresa izplačati v celoti in po koledarju, torej konec julija,« pravi.

Že lani težave
»Že lani smo imeli z drugim delom regresa precejšnje probleme,« pojasnjuje vztrajanje sindikata in nerazumevanje za predlog uprave Langova. Ravno zaradi tega so letos od uprave pri sprejemanju delovnega koledarja zahtevali datum. »Pristali smo na dva obroka, zdaj naj se pa vodstvo svojih datumov drži,« je odločna.

Vsak evro dobrodošel
»Delavci nimajo tako visokih plač. Bližajo se počitnice, ljudje nameravajo na dopust, vsak evro je dobrodošel,« je še dodala. Sindikat je vodstvo Peka z zahtevo seznanil včeraj, Langova pa še ni vedela, kakšni bodo morebitni ukrepi, če bi bi Brejčeva vztrajala pri zamiku izplačila regresa.

Potrebujejo sredstva
Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc je napovedala, da bo predloge in argumente predstavnikov delavcev upoštevala, končna odločitev pa še ni bila sprejeta. »Soglasna odločitev bo sprejeta v kratkem,« je dejala.

Kot razlog za predlog o zamiku regresa je Brejčeva navedla, da Peko potrebuje dodatna finančna sredstva. »Za nakup potrebnih materialov za proizvodnjo naročene obutve prej, kot je bilo običajno do sedaj, bi si Peko pri kooperantih v času, ko bodo Pekovi zaposleni na kolektivnem dopustu, zagotovil potrebno količino zgornjih delov za izdobavo že naročene obutve,« pojasnjuje Brejčeva.

Denar, knjižnice vladar

Gradbena dela v nekdanjem kranjskem Globusu bodo končana avgusta. To sta na včerajšnji predstavitvi dozdajšnjega poteka del napovedala tako kranjski župan Damijan Perne kot Ivan Marjek iz podjetja IC Dom. Bolj vprašljivo se zdi decembrsko odprtje, saj projekt še vedno bremenijo razhajanja v ceni, zaradi česar ni izključen niti sodni spor.

Perne pričakuje decembra
“Za zdaj so stvari dogovorjene,” v imenu kupca, Mestne občine Kranj (MOK), meni Perne. V isti sapi se strinja, da je treba določena nesoglasja še urediti, “ampak to na predajo objekta ne bi smelo vplivati”, je dejal včeraj. Pričakuje, da bo nova knjižnica opremljena in odprta do začetka decembra.

O denarju pred odprtjem
Marjek se v imenu prodajalcev strinja, da zamude pri izvedbi ne bi smelo biti, je pa dejal, da bodo poskušali finančna razhajanja zgladiti do konca gradbenih del. Še vedno vztraja, da je projekt na željo naročnika doživel določene spremembe, ki bi jih morala MOK doplačati. Koliko pravzaprav od nje še pričakuje, pa včeraj še ni vedel povedati, ker izvedba še ni končana.

Za zdaj še miri
Kaj bo v nasprotnem primeru sledilo, Marjek včeraj ni želel napovedovati. Zanaša se na dobro sodelovanje z MOK, je pa omenjal tako možnost mediacije kot sodnega spora na sodišču. “Tožba je skrajno sredstvo, prepričan sem, da do nje ne bo prišlo,” je miril ozračje. Mnenja nekaterih, da bi morali z doplačilom pogojevati predajo objekta, ni želel komentirati.

Prva predelava sveč pri nas

Slovenci na leto “pridelamo“ okrog 4.500 ton odpadnih sveč. Doslej smo te odpadke večinoma izvažali, od danes naprej pa imamo prvo predelovalnico tovrstnih odpadkov. Na Gorenjskem, v opuščenem objektu nekdanjih Jeseniških mesnin, je družba Interseroh v sodelovanju s podjetjem Plastkom odprla takšen predelovalni obrat. Lahko bi ga že pred meseci, vendar se je zapletlo pri okoljskem ministrstvu.

Čakali na dovoljenje
“Ne na občini, ne na upravni enoti, niti pri sosedih nismo naleteli na nobene zadržke, povsod je pridobitev dovoljenj stekla izredno hitro, zapletlo se je le pri ministrstvu. Kakšni zadržki so bili, ne vem, najbrž zgolj kakšna birokratska stvar,“ pove Mojca Korbar s podjetja Plastkom.

Na dovoljenje so čakali od lanskega septembra do letošnjega maja. Investicijo, težko od 120 do 150 tisoč evrov, so s pomočjo bančnih kreditov v celoti pokrili sami, pričakujejo, da se jim bo povrnila v štirih, petih letih. Nesodelovanja s strani ministrstva ne razumejo tudi zato, ker so z novo linijo zagotovili nova delovna mesta. “Trenutno jih imamo na usposabljanju šest, zagotovo jih bomo zaposlili še enkrat toliko, če ne še več,“ pove Korbarjeva.

Na agenciji za okolje sicer pojasnjujejo, da je Plastkom sam spreminjal zahtevke, zato so morali vloge dopolnjevati. Ko bi marsikateri podjetnik že obupal, so na Jesenicah vendarle dočakali zeleno luč, linijo so uradno namenu predali danes.

V mleto plastiko in vosek
V Sloveniji v primerjavi z ostalimi narodi po približnih ocenah porabimo bistveno več sveč – samo okrog 1. novembra “pridelamo“ 1.500 ton odpadkov nagrobnih sveč. Njihova reciklaža je dokaj enostavna. “Sveče pripeljemo, stresemo na ločitvene trakove, kjer se ločuje steklene, keramične in elektronske sveče. Vse ostalo gre naprej v stroje. Dobimo mlet material plastike, posebej pa se izloči vosek,“ razloži Korbarjeva.

Mleta plastika bo za zdaj večinoma namenjena za izvoz, medtem ko bodo prečiščeni vosek uporabili za nove sveče.

Nov kombi za večjo varnost

V Varstveno-delovnem centru (VDC) Kranj, ki skrbi za ljudi z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, so včeraj dobili novo kombinirano vozilo renault trafic, ki bo varovancem omogočilo večjo mobilnost.

“Za naše uporabnike je prevoz zelo pomemben, kajti vse manj jih je, ki še lahko uporabljajo javni prevoz. Naš vozni park je dotrajan, nova vozila pa si težko privoščimo; večinoma smo odvisni od donacij,” je ob včerajšnjem prevzemu novega kombija dejala Mirjana Česen, direktorica VDC Kranj.

Z novim vozilom, ki je, kot je povedala Česnova, stalo okoli 18 tisoč evrov in je prilagojeno za prevoz ljudi z invalidskimi vozički, bo poskrbljeno za varnejšo vožnjo. Aleš Kalan, direktor prodaje v Remontu Kranj, poslovni enoti Avtohiše Real, je pristavil, da so se odpovedali celotni marži. “Pripravljeni smo sodelovati z okolico, kranjskemu VDC pa servisiramo vozila, zato smo se odločili še za donacijo,” je razložil.

VDC se širi v Šenčur
Kranjski VDC ima v dveh kranjskih enotah, škofjeloški in tržiški, 130 uporabnikov, za vsakodnevne prevoze več kot 40 varovancev pa ima skupaj z novim štiri vozila. Nov kombi potrebujejo tudi v Škofji Loki, ta čas pa so jim na pomoč priskočili v škofjeloškem Sožitju in jim dali v uporabo svojega. V VDC Kranj se avgusta obeta še ena novost: štirim enotam bodo dodali še eno, ki jo bodo odprli v Šenčurju. V njej bodo lahko sprejeli 35 uporabnikov, po besedah Česnove pa se jih bo vanjo čez dva meseca vselilo 20.

Sporni zračniki

Sporno. “Zakaj moramo Dimnikarstvu Dovrtel plačati pregled navadnih zračnikov?” se sprašuje Miro Roblek, zastopnik stanovalcev bloka v Bistrici pri Tržiču. Ker v bloku ni dimnikov in dimovodov, je prepričan, da ta dela niso potrebna. Simon Dovrtel očitke zavrača. Meni, da so stanovalci nepoučeni, in se sklicuje na pravilnik.

Nekaj novega
“Stanovalci smo tu nastanjeni že 39 let in teh del do zdaj ni izvajal še nihče,” opozarja Roblek in pojasni, da imajo dimovodne naprave v sosednji stavbi. Sprašuje se, ali državo res skrbi, kako so stanovanja prezračena, ali gre zgolj za pobiranje denarja. Ker del niso naročili, se boji, “da bo nekdo pozvonil, prišel odpirat okna, da bo stanovanja prezračil, in to tudi zaračunal”, je bil hudomušen.

Ljudje ne vedo
“Ljudje ne vedo, da vzdrževanje zračnikov spada med dimnikarske storitve,” odgovarja Dovrtel. “Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov to jasno opredeljuje,” pravi. Da se zračniki enkrat na leto pregledujejo in po potrebi čistijo, po njegovem zahteva tudi stanovanjski zakon. “To bi upravniki morali vedeti in so dolžni tudi zagotavljati,” je odločen.

Zakaj smiselno
Dovrtel sicer še pouči, da je vloga zračnikov v časih varčevanja z energijo, ko so stavbe vse bolj zatesnjene, vse bolj pomembna. “V tujini se celo razkužujejo,” zatrjuje in dodaja, da so v Nemčiji na podlagi študije ugotovili, da se številne alergije in pljučne bolezni pojavijo prav zaradi preslabe prezračenosti stavb.

S štiristo jurji bi Triglavu šlo

Kranj. Novopečeni nogometni prvoligaš Triglav bi moral za prihodnjo sezono zbrati vsaj 400 tisoč evrov, če želi enakovredno meriti moči z ostalimi moštvi, je v ponedeljek na seji ocenil upravni odbor kluba.

Po mnenju predsednika Igorja Velova se s takim zneskom kranjski nogometaši še lahko spustijo v boj za obstanek.

“Štiristo tisoč evrov je še vedno pol manj, kot znašajo najnižji proračuni ostalih prvoligašev v prvi ligi,” je opozoril Velov, vseeno prepričan, da lahko finančni zaostanek za konkurenti nadoknadijo z lastnimi močmi.

Sponzorji zadržani
Velov se zaveda, da tudi oblikovanje tako težkega proračuna v času gospodarske krize ne bo mačji kašelj in da bo veliko odvisno od interesa gospodarstva. Možnost, da bi občina dodatno podprla prvoligaša je Velov, kot podžupan, zavrnil, od kranjskih podjetij, ki smo jih povprašali, pa se je včeraj odzvala le Sava, ki naj bi tudi letos financirala predvsem zdravniške preglede mladih nogometašev. Merkur, Iskratel, Iskraemeco, Gorenjska banka in Gorenjska borzna posredniška družba, se na naše poizvedovanje niso odzvali.

Trener še ni znan
Mimogrede, klub se v teh dneh odloča tudi o trenerju. V igri naj bi bila po navedbah Velova dva, o imenih včeraj dopoldne ni hotel govoriti, povedal je le, da bo odločitev padla do konca tedna.

Zaradi tečaja "priplaval" do Kosa

Radovljica. “Presenečen sem, da so se začele ob moji kandidaturi pojavljati take zadeve – in to že tako zgodaj pred jesenskimi volitvami,” je očitke o nepravilnosti pri izvedbi plavalnega tečaja pred dnevi komentiral Ciril Globočnik, športni direktor Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica in direktor družbe MCM Management.

Marjan Vidic, radovljiški občinski svetnik, je zaradi netransparentne porabe javnega denarja podal prijavo na komisijo za preprečevanje korupcije.

Drago Kos, predsednik te komisije, je za Žurnal potrdil, da so jo predvčerajšnjim prejeli in dejal, da bo odločitev komisije znana v enem mesecu ali morda dveh. “V njej je zadosti konkretnih podatkov, da bomo v tem času lahko presodili, ali je zadeva zrela za pristojne organe pregona ali ne,” je povedal.

Globočnik si je prijavo nakopal zaradi tečaja za vaditelje plavanja, udeležilo se ga je 12 tečajnikov, ki so za tečaj odšteli po 250 evrov. “Radovljiški plavalni klub je objavil razpis za ta tečaj, ker pa nima licence za tako usposabljanje, so izvedbo zaupali Globočnikovemu podjetju MCM Management.
Problem je, da občina sofinancira tečaje za vaditelje plavanja in krije tretjino stroškov, kar pomeni, da bi tečajnikom, ki so plačali polno ceno 250 evrov, morali vrniti po 83 evrov. Menim, da je sporno, da jih niso obvestili o možnosti vračila denarja,” je razloge za prijavo Kosovi komisiji pojasnil Vidic, ki se ob tem sprašuje tudi, kako so se ti tečaji izvajali v preteklosti in prek čigavega podjetja.

Enotna cena za vse
Želenih odgovorov do zdaj ni dobil, upa pa, da bo protikorupcijska komisija ugotovila, ali je šlo v danem primeru za konflikt interesov.

Globočnik je potrdil, da je izvedel omenjeni tečaj in račune izdal prek podjetja MCM Management, do zdaj pa je izvedel le en tečaj za vaditelje plavanja. “Radovljiški plavalni klub nima licence za tovrstne tečaje, jaz pa jo imam. Podeljujeta jo Plavalna zveza Slovenije in fakulteta za šport; določena je tudi cena, ki je enotna za vso Slovenijo. Zaračunal sem torej uradno določeno ceno tečaja, tečajnikom izstavil fakture, plačal tudi davek in koncesnino, z občinskimi subvencijami pa nimam nič, saj so nakazane Športni zvezi Radovljica; poleg tega se tečaja niso udeležili le občani radovljiške občine, pač pa tudi ljudje od drugod,” je povedal Globočnik in zatrdil, da ni nikoli prejel občinske subvencije za tovrstne tečaje. Na vprašanje, ali so tečajnike seznanili z možnostjo vračila denarja, pa je odgovoril: “Ne čutim nobene potrebe, da bi jih obveščal o tem.”

Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Obnova po koncu pouka

Dve fazi. “Prenova osnovne šole (OŠ) Josipa Vandota je letos največja investicija v Kranjski Gori. Glede na leta, ki jih je OŠ že preživela, je skrajni čas, da se lotimo obnove,” je ob včerajšnjem podpisu 755 tisoč evrov vredne pogodbe za prvo fazo obnove šole povedal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Na razpisu za izvedbo del, ki vsebujejo ureditev učilnic, garderob in sanitarij južnega in vzhodnega dela OŠ, zamenjavo strojnih in elektronapeljav, tlakov, strehe ter fasade, je bilo izbrano jeseniško podjetje Kovinar gradnje. Dela na šoli bodo začeli takoj po koncu pouka, saj morajo biti dokončana do 23. avgusta.

Starši na pomoč pri selitvi
“Sama organizacija dela pred začetkom obnove bo zahtevna, saj bo treba učilnice izprazniti, pri čemer nam bodo pomagali tudi učenci. Največji zalogaj je knjižnica, zato smo na svetu staršev zaprosili tudi za njihovo pomoč, na kar so se z veseljem odzvali,” je dodala ravnateljica Cvetka Pavlovčič. Prihodnje leto bo druga faza prenove telovadnice in pomožnih prostorov, kuhinje, kletnih prostorov, zgradili pa bodo tudi nove prostore za oddelek vrtca ter novo knjižnico z multimedijsko učilnico.