Planika bo menjala streho

Planinstvo. “Glede na to, da je bil podaljšan konec tedna, smo pričakovali več planincev, toda ker je bila vremenska napoved za gore slaba, večjega obiska ni bilo,” pravi Irena Klinar, oskrbnica Doma Planika. Osebje in delavci so na Planiko in Dolič prišli že 18. junija, saj so na Planiki menjali pod v jedilnicah, na Doliču pa so obnavljali jedilnico in spalne prostore ter pozidali dimnik. Tudi na Kredarici, ki je zasilno oskrbovana vse leto, so tisti dan začeli poletno sezono, Dom Valentina Staniča pa je svoja vrata odprl 24. junija.

Čakajo rezultate razpisa
Zima je kočam povzročila le manjše poškodbe. Samo Planika je poškodovana na strešni kritini, tako da bodo septembra zamenjali streho. Upajo, da bodo nekaj sredstev za popravilo dobili tudi z razpisom za obnovo in posodobitev planinskih postojank, katerega rezultati bi morali biti znani že 21. junija.

“O rezultatih razpisa še nismo bili obveščeni. Lahko da na razpisu ne bomo uspešni, ampak to ne bo pošteno, saj denar tako za Planiko kot Dolič resnično potrebujemo,” meni Marica Okršlar iz Planinskega društva (PD) Gorje. Če bodo na razpisu uspešni, bodo za posamezno kočo prejeli skoraj sto tisoč evrov.

Dragi helikopterski prevozi
Društva imajo največ stroškov s helikopterskimi prevozi, saj morajo za kilogram tovora plačati 0,65 evra oziroma okoli 20 evrov na minuto letenja. “Če je sezona dobra in na koči ni večjih popravil, se nam stroški pokrijejo. Kakšnega večjega dobička pa ni nikoli, saj vse, kar zaslužimo, vložimo nazaj v kočo,” pravi Vinko Alič, predsednik PD Javornik – Koroška Bela, ki skrbi za Dom Valentina Staniča.

Cene enake lanskim
Cene hrane, pijače in prenočevanja so enake kot lani, le na Kredarici so za odstotek ali dva podražili alkoholne pijače. Društva naj bi upoštevala tudi priporočila Planinske zveze Slovenije o enotnih cenah vode, čaja ter enolončnice z mesom in brez njega.

Ne precenite svojih sposobnosti

“Kot najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah prepoznavamo neustrezno pripravo na odhod v gore, neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in neuporabo zaščitne osebne opreme,” pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS).

Obiskovalcem gora svetujejo pridobitev osnovnega znanja na organiziranih vodenih turah, gorniških šolah in tečajih, ki jih prirejajo planinska društva ter s samoizobraževanjem.

“Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi,” pravijo in pojasnjujejo, da je treba pri izbiri ture upoštevati znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.

Ne precenite svojih sposobnosti
Informacije o poti lahko že predhodno najdete v knjižnem vodniku posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida. “Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih. Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek,” še dodajajo.

Nevarnost vročinskih neviht
V času “pasjih dni” so pogoste tudi vročinske nevihte. Zato svetujejo, naj se planinci najkasneje do opoldanskih oziroma zgodnjih popoldanskih ur umaknejo z izpostavljenih mest, kjer je možnost za pojav strele precej večja kot drugje.

Lažni občutek varnosti
In za konec še: ne onesnažujte gora, vse smeti odnesite s seboj v dolino. “Med hojo izklopimo mobilne telefone; namesto da hodimo z lažnim občutkom njihove varnosti, poskrbimo za kakovostno pripravo na turo,” še pravijo na PZS.

Lovci še zadnjič smučali pod Skuto

Tekmovanje na nadmorski višini 2000 metrov poteka že 17 let, do zdaj pa se ga je udeležilo 2000 članov lovskih organizacij. Smučarsko tekmovanje pod severnimi ostenji Grintavcev- Skute, Rink, Štruce in Dolgega hrbta pod Savinjskim sedlom je svojevrsten test vzdržljivosti v t.i. naravnem, prvobitnem okolju. Lovci so se tako tudi poslovili od zimske sezone, kar so ostali smučarji storili že v začetku aprila.

Ne gre le za lov
Zasluge za to, da se lovci in drugi vsako leto vračajo pod Skuto, nosi dolgoletni član lovskega društva Jezersko, Franc Ekar. “Čeprav sem že v letih, sem danes tudi sam odsmučal svoje. Zadovoljen sem, da se je to tekmovanje obneslo. Pri lovstvu namreč ne gre samo za izvajanje lova, temveč tudi za dobre medsebojne odnose, varovanje okolja in podobno,” nam je sporočil potem, ko so vsi udeleženci prispeli v cilj.

Izjemna izkušnja v čudovitem ambientu
Na ledeniku pod Skuto je bilo tako v ospredju druženje lovskih družin, poudari Ekar: “Tekmovalnost je sekundarnega pomena. Vsi se radi tudi pomerimo, koliko imamo kondicije in predvsem volje- do tekmovalnega prizorišča moramo namreč priti peš, nato pa nas šele čaka spust po progi. To je izjemna izkušnja v čudovitem ambientu.”

Najmlajši star 6 let, najstarejši čez 80
Tekmovanje je uspešno zaključilo 99 udeležencev. “Med drugim Jože Rade iz Predgrada, ki je star čez 80 let in nam je vsem dokazal, da se da poldrug kilometer dolgo zahtevno progo premagati tudi pri teh letih. Med najmlajšimi je bil denimo 6-letni sin Dava Karničarja, ki je bil predtekmovalec,” še pove Ekar, sicer tudi bivši predsednik Planinske zveze Slovenije.

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

Koče odnesle z manjšimi praskami

Letošnja zima je bila visokogorskim planinskim kočam bolj naklonjena kot lanska, saj je po prvih opažanjih povzročila le manjše poškodbe na strehah, kolektorjih in oknicah. Triglavski dom na Kredarici, Dom Valentina Staniča, Dom Planika in tudi obnovljeni del koče na Doliču so zimo dobro prestali. Poškodbe planinskih poti za zdaj še niso vidne, saj so te še pod snegom. O zimski škodi se bo vedelo več junija, ko bo sneg skopnel.

Nevarnost plazov v visokogorju je majhna, saj naj bi se vsi večji plazovi sprožili okoli 1. maja. Kljub temu so razmere v gorah še vedno zimske, zato je treba imeti primerno opremo, za vzpon na vrh Triglava pa so obvezne dereze in cepin. Turni smučarji lahko izkoristijo še zadnje dni za smuko, ki je še možna za Cmirom in v dolino Kot, do dveh tretjih poti pa tudi v dolino Krme.

Še vedno pa ostaja odprto lastništvo Aljaževega stolpa, saj Planinska zveza Slovenije kljub nasprotovanju države meni, da je njegova upravičena lastnica. Kot je znano, ostaja stolp do nadaljnjega na Triglavu.