Smrt planinca: namesto 4 hodil 11 ur

“Zdrsi so najpogostejši vzroki nesreč,” nam pove predsednik Gorske reševalne zveze (GRS) Igor Potočnik. Splošna ocena  pripravljenosti planincev sicer po njegovem ni kritična: “Oprema ni tako slaba, se pa res najdejo tudi kakšni turisti, ki gredo do slapa na Savici, potem pa si rečejo, da bi šli še na Črno jezero in gredo po Komarči gor v japonkah.”

Letos 16 smrtnih žrtev
Največ nesreč se sicer zgodi v Julijskih Alpah. Letos so reševalci posredovali že 140-krat. V gorskih nesrečah je umrlo 16 ljudi, skupno pa 25 (upoštevajoč še letalce in ostale). “Letos smo morali večkrat posredovati kot lani,” pravi Potočnik.

Kljub opozorilom veliko nesreč
“Gorskih reševalcev ime in priimek ne zanimata. Mi rešujemo vse. Za to koristimo svoj prosti čas. Glede na to, da dajemo svoje dopuste, svoj prosti čas, da nam bo vlada očitno začela jemati še več denarja, zapuščamo družine za reševanje nas pa boli, da kljub opozorilom prihaja do takšnih nesreč,” še opozarja Potočnik. Dejstvo je, da v reševalni ekipi delujejo sami prostovoljci- z izjemo zdravnika, ki za 12-urno dežurstvo dobi 600 evrov neto.

“Kaj hoče tak človek dokazati?”
Številni ne znajo dobro oceniti svojih sposobnosti, kar bi lahko rekli tudi za zadnji primer smrti na Prisojniku. “Gre za to, da je bil človek star 81 let in da je 11 ur hodil na Prisojnik, za katerega se drugače predvidevajo štiri ure. Starost in fizična pripravljenost naredita svoje. Ne vem, kakšen smisel ima, da se tako star človek poda na tako goro. To je katastrofa. Ni mi jasno, kaj tak človek hoče dokazati,” pravi Potočnik in prizna, da ga takšni primeri razjezijo.

Da bi se izognili podobnim nesrečam, vam spodaj ponujamo nekaj nasvetov:

1. “V tem vremenu je obvezno imeti dovolj tekočine in upoštevati logistiko, da se pravočasno odpravite na hrib. Čim bolj zgodaj,  če pa vidite, da ne gre, se obrnite pravi čas,” ob vročih poletnih dneh opozarja načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič.
2. O vašem vzponu naj bodo obveščeni tudi vaši bližnji: ti bodo lahko pravilno ukrepali, če vas do dogovorjene ure ne bo doma.
3. Poskrbite za ustrezno fizično pripravljenost. Poleg tega preverite, kakšni bodo vreme in temperature, da vas vročina ne preseneti. Planinski vzpon ali pohod morate začeti dovolj zgodaj. Tako se boste lahko tudi izognili popoldanskim nevihtam ali vročini. Izberite si vzpon, ki bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju.
4. Bodite popolno opremljeni: najbolj pomembni so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku imejte tudi malico, pijačo, osebne dokumente, kapo, vetrovko, zaščitno kremo, sončna očala, rezervna oblačila, mobilni telefon, kompas, svečo in baterijsko svetilko; ob daljšem in zahtevnejšem vzponu ne bo odveč niti bivak – spalna vreča.

Planika bo menjala streho

Planinstvo. “Glede na to, da je bil podaljšan konec tedna, smo pričakovali več planincev, toda ker je bila vremenska napoved za gore slaba, večjega obiska ni bilo,” pravi Irena Klinar, oskrbnica Doma Planika. Osebje in delavci so na Planiko in Dolič prišli že 18. junija, saj so na Planiki menjali pod v jedilnicah, na Doliču pa so obnavljali jedilnico in spalne prostore ter pozidali dimnik. Tudi na Kredarici, ki je zasilno oskrbovana vse leto, so tisti dan začeli poletno sezono, Dom Valentina Staniča pa je svoja vrata odprl 24. junija.

Čakajo rezultate razpisa
Zima je kočam povzročila le manjše poškodbe. Samo Planika je poškodovana na strešni kritini, tako da bodo septembra zamenjali streho. Upajo, da bodo nekaj sredstev za popravilo dobili tudi z razpisom za obnovo in posodobitev planinskih postojank, katerega rezultati bi morali biti znani že 21. junija.

“O rezultatih razpisa še nismo bili obveščeni. Lahko da na razpisu ne bomo uspešni, ampak to ne bo pošteno, saj denar tako za Planiko kot Dolič resnično potrebujemo,” meni Marica Okršlar iz Planinskega društva (PD) Gorje. Če bodo na razpisu uspešni, bodo za posamezno kočo prejeli skoraj sto tisoč evrov.

Dragi helikopterski prevozi
Društva imajo največ stroškov s helikopterskimi prevozi, saj morajo za kilogram tovora plačati 0,65 evra oziroma okoli 20 evrov na minuto letenja. “Če je sezona dobra in na koči ni večjih popravil, se nam stroški pokrijejo. Kakšnega večjega dobička pa ni nikoli, saj vse, kar zaslužimo, vložimo nazaj v kočo,” pravi Vinko Alič, predsednik PD Javornik – Koroška Bela, ki skrbi za Dom Valentina Staniča.

Cene enake lanskim
Cene hrane, pijače in prenočevanja so enake kot lani, le na Kredarici so za odstotek ali dva podražili alkoholne pijače. Društva naj bi upoštevala tudi priporočila Planinske zveze Slovenije o enotnih cenah vode, čaja ter enolončnice z mesom in brez njega.

Ne precenite svojih sposobnosti

“Kot najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah prepoznavamo neustrezno pripravo na odhod v gore, neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in neuporabo zaščitne osebne opreme,” pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS).

Obiskovalcem gora svetujejo pridobitev osnovnega znanja na organiziranih vodenih turah, gorniških šolah in tečajih, ki jih prirejajo planinska društva ter s samoizobraževanjem.

“Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi,” pravijo in pojasnjujejo, da je treba pri izbiri ture upoštevati znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.

Ne precenite svojih sposobnosti
Informacije o poti lahko že predhodno najdete v knjižnem vodniku posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida. “Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih. Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek,” še dodajajo.

Nevarnost vročinskih neviht
V času “pasjih dni” so pogoste tudi vročinske nevihte. Zato svetujejo, naj se planinci najkasneje do opoldanskih oziroma zgodnjih popoldanskih ur umaknejo z izpostavljenih mest, kjer je možnost za pojav strele precej večja kot drugje.

Lažni občutek varnosti
In za konec še: ne onesnažujte gora, vse smeti odnesite s seboj v dolino. “Med hojo izklopimo mobilne telefone; namesto da hodimo z lažnim občutkom njihove varnosti, poskrbimo za kakovostno pripravo na turo,” še pravijo na PZS.

Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Državni denar za Dolič

Obnova. Planinsko društvo (PD) Gorje se je prijavilo na razpis za obnovo in posodobitev planinskih postojank, saj so lani le za helikopterske prevoze porabili več kot sto tisoč evrov. Kako uspešni bodo na razpisu, ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarstvo, bodo izvedeli 21. junija.

Letos jedilnica in ležišča
V letošnji sezoni nameravajo v na pol podrti koči, ki so jo delno zaščitili s provizorijem, urediti jedilnico in nekaj dodatnih ležišč. “Naša prioriteta je, da to kočo, ki smo jo za silo usposobili, usposobimo do konca, tako da bo dobro služila nam in obiskovalcem, dokler ne bo postavljena nova. To pa lahko traja deset ali 15 let,” je povedala Marica Okršlar iz PD Gorje.

Lokacija nove koče je že znana, stala bo 200 metrov vzhodneje in 80 metrov višje od zdajšnje, kjer bo varna pred plazovi. V pripravi pa je že idejna zasnova videza nove koče.

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

NOVICA: Občni zbor PD Kranj

V ponedeljek, 17.05.2010 ob 18.00,

bo v društvenih prostorih Planinskega društva potekal

redni občni zbor Planinskega društva Kranj.

Vabljeni vsi člani Planinskega društva Kranj!

Stotič na Kamnek

Člani tržiškega planinskega društva so letos poskrbeli za akcijo 100 x na Kamnek, s katero želijo ljudi spodbuditi k čim pogostejšim vzponom na ta vrh.

Gre za 800 metrov visoko vzpetino, eno od najbolj obiskanih točk nad Tržičem. Akcijo so začeli že pred dvema letoma, ko je društvo praznovalo stoletnico; letošnjo so začeli 1. januarja, končali pa jo bodo decembra. Med ljubitelji Kamneka so tudi rekorderji Mojca Gros, Erna Anderle, Vinko Čaleta, Slavko Kravanja, Urban Žitnik, Tomaž Kenda in Louis Zupančič, ki so se nanj letos povzpeli že stotič. “Odločili smo se, da si vsak dan vzamemo eno uro zase ter poskrbimo za ohranjanje kondicije, boljše počutje in čudovit razgled z vrha,” je dejala Erna Anderle.

NOVICA: OBČNI ZBOR

Občni zbor Alpinističnega odseka Kranj bo

v četrtek, 11. marca 2010 ob 19. uri

v prostorih Planisnkega društva Kranj.

Vabljeni vsi člani Odseka, da se ga udeležite.

Matevž Vučer

načelnik AO Kranj