Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Na Kredarici čez noč 25 cm snega

“Trenutno je okoli 20 centimetrov snega. Prej so se temperature malo povečale, tako da se je nekaj snega že stopilo. Ta trenutek imamo 0 stopinj Celzija,” nam pove Dušan Vidmar, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Dom je na višini 2515 metrov, tako da so tovrstnih snežnih metežev vajeni.

“Presenetilo nas sneženje ni. Pri nas je normalno, da vsak mesec enkrat sneg zapade. Tudi avgusta se kdaj zgodil, da zapade 15 centimetrov snega,” pove Vidmar. Številni, ki so rezervirali ležišče v koči, so rezervacijo raje odpovedali. Nekateri pa se vseeno niso dali zlahka.

Obiskovalci raje ostali kar v koči
“Nekaj obiskovalcev imamo. Predvsem so tujci, ki pač ne odnehajo, če pridejo sem. Slovencev je pa res bolj malo. Nekateri na to niso računali. Za odhod na vrh Triglava zdaj res niso dobre razmere. Sneg je moker in hitro lahko zdrsneš. Višje je morda še več snega. Nič se ne vidi, ker je megla. Tako tudi od naših gostov še nihče ni poskušal iti dol. Zadržujejo se v naši koči in čakajo na izboljšanje,” še pove Vidmar, ki je v koči že deveto leto in je po tem času, kot pravi sam, navajen že vseh vremenskih razmer.

Smrt planinca: namesto 4 hodil 11 ur

“Zdrsi so najpogostejši vzroki nesreč,” nam pove predsednik Gorske reševalne zveze (GRS) Igor Potočnik. Splošna ocena  pripravljenosti planincev sicer po njegovem ni kritična: “Oprema ni tako slaba, se pa res najdejo tudi kakšni turisti, ki gredo do slapa na Savici, potem pa si rečejo, da bi šli še na Črno jezero in gredo po Komarči gor v japonkah.”

Letos 16 smrtnih žrtev
Največ nesreč se sicer zgodi v Julijskih Alpah. Letos so reševalci posredovali že 140-krat. V gorskih nesrečah je umrlo 16 ljudi, skupno pa 25 (upoštevajoč še letalce in ostale). “Letos smo morali večkrat posredovati kot lani,” pravi Potočnik.

Kljub opozorilom veliko nesreč
“Gorskih reševalcev ime in priimek ne zanimata. Mi rešujemo vse. Za to koristimo svoj prosti čas. Glede na to, da dajemo svoje dopuste, svoj prosti čas, da nam bo vlada očitno začela jemati še več denarja, zapuščamo družine za reševanje nas pa boli, da kljub opozorilom prihaja do takšnih nesreč,” še opozarja Potočnik. Dejstvo je, da v reševalni ekipi delujejo sami prostovoljci- z izjemo zdravnika, ki za 12-urno dežurstvo dobi 600 evrov neto.

“Kaj hoče tak človek dokazati?”
Številni ne znajo dobro oceniti svojih sposobnosti, kar bi lahko rekli tudi za zadnji primer smrti na Prisojniku. “Gre za to, da je bil človek star 81 let in da je 11 ur hodil na Prisojnik, za katerega se drugače predvidevajo štiri ure. Starost in fizična pripravljenost naredita svoje. Ne vem, kakšen smisel ima, da se tako star človek poda na tako goro. To je katastrofa. Ni mi jasno, kaj tak človek hoče dokazati,” pravi Potočnik in prizna, da ga takšni primeri razjezijo.

Da bi se izognili podobnim nesrečam, vam spodaj ponujamo nekaj nasvetov:

1. “V tem vremenu je obvezno imeti dovolj tekočine in upoštevati logistiko, da se pravočasno odpravite na hrib. Čim bolj zgodaj,  če pa vidite, da ne gre, se obrnite pravi čas,” ob vročih poletnih dneh opozarja načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič.
2. O vašem vzponu naj bodo obveščeni tudi vaši bližnji: ti bodo lahko pravilno ukrepali, če vas do dogovorjene ure ne bo doma.
3. Poskrbite za ustrezno fizično pripravljenost. Poleg tega preverite, kakšni bodo vreme in temperature, da vas vročina ne preseneti. Planinski vzpon ali pohod morate začeti dovolj zgodaj. Tako se boste lahko tudi izognili popoldanskim nevihtam ali vročini. Izberite si vzpon, ki bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju.
4. Bodite popolno opremljeni: najbolj pomembni so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku imejte tudi malico, pijačo, osebne dokumente, kapo, vetrovko, zaščitno kremo, sončna očala, rezervna oblačila, mobilni telefon, kompas, svečo in baterijsko svetilko; ob daljšem in zahtevnejšem vzponu ne bo odveč niti bivak – spalna vreča.

Planika bo menjala streho

Planinstvo. “Glede na to, da je bil podaljšan konec tedna, smo pričakovali več planincev, toda ker je bila vremenska napoved za gore slaba, večjega obiska ni bilo,” pravi Irena Klinar, oskrbnica Doma Planika. Osebje in delavci so na Planiko in Dolič prišli že 18. junija, saj so na Planiki menjali pod v jedilnicah, na Doliču pa so obnavljali jedilnico in spalne prostore ter pozidali dimnik. Tudi na Kredarici, ki je zasilno oskrbovana vse leto, so tisti dan začeli poletno sezono, Dom Valentina Staniča pa je svoja vrata odprl 24. junija.

Čakajo rezultate razpisa
Zima je kočam povzročila le manjše poškodbe. Samo Planika je poškodovana na strešni kritini, tako da bodo septembra zamenjali streho. Upajo, da bodo nekaj sredstev za popravilo dobili tudi z razpisom za obnovo in posodobitev planinskih postojank, katerega rezultati bi morali biti znani že 21. junija.

“O rezultatih razpisa še nismo bili obveščeni. Lahko da na razpisu ne bomo uspešni, ampak to ne bo pošteno, saj denar tako za Planiko kot Dolič resnično potrebujemo,” meni Marica Okršlar iz Planinskega društva (PD) Gorje. Če bodo na razpisu uspešni, bodo za posamezno kočo prejeli skoraj sto tisoč evrov.

Dragi helikopterski prevozi
Društva imajo največ stroškov s helikopterskimi prevozi, saj morajo za kilogram tovora plačati 0,65 evra oziroma okoli 20 evrov na minuto letenja. “Če je sezona dobra in na koči ni večjih popravil, se nam stroški pokrijejo. Kakšnega večjega dobička pa ni nikoli, saj vse, kar zaslužimo, vložimo nazaj v kočo,” pravi Vinko Alič, predsednik PD Javornik – Koroška Bela, ki skrbi za Dom Valentina Staniča.

Cene enake lanskim
Cene hrane, pijače in prenočevanja so enake kot lani, le na Kredarici so za odstotek ali dva podražili alkoholne pijače. Društva naj bi upoštevala tudi priporočila Planinske zveze Slovenije o enotnih cenah vode, čaja ter enolončnice z mesom in brez njega.

Ne precenite svojih sposobnosti

“Kot najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah prepoznavamo neustrezno pripravo na odhod v gore, neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in neuporabo zaščitne osebne opreme,” pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS).

Obiskovalcem gora svetujejo pridobitev osnovnega znanja na organiziranih vodenih turah, gorniških šolah in tečajih, ki jih prirejajo planinska društva ter s samoizobraževanjem.

“Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi,” pravijo in pojasnjujejo, da je treba pri izbiri ture upoštevati znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.

Ne precenite svojih sposobnosti
Informacije o poti lahko že predhodno najdete v knjižnem vodniku posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida. “Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih. Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek,” še dodajajo.

Nevarnost vročinskih neviht
V času “pasjih dni” so pogoste tudi vročinske nevihte. Zato svetujejo, naj se planinci najkasneje do opoldanskih oziroma zgodnjih popoldanskih ur umaknejo z izpostavljenih mest, kjer je možnost za pojav strele precej večja kot drugje.

Lažni občutek varnosti
In za konec še: ne onesnažujte gora, vse smeti odnesite s seboj v dolino. “Med hojo izklopimo mobilne telefone; namesto da hodimo z lažnim občutkom njihove varnosti, poskrbimo za kakovostno pripravo na turo,” še pravijo na PZS.

Nobena sezona tako kruta kot zadnja

“Nobena sezona v zadnjih 20 letih ni bila tako kruta kot letošnja, kar se tiče smrtnih žrtev plazov,” je dejal vodja gorske policijske enote Robert Kralj.

Z njim smo se pogovarjali ob robu današnje spominske slovesnosti na Okrešlju, kjer je pred 13 leti umrlo pet reševalcev letalcev. In čeprav za njihovo smrt ni bila kriva nepripravljenost ali morebitno podcenjevanje okoliščin, se velja ob začetku gorniške poletne sezone še enkrat spomniti na to, kako pripomoči k večji varnosti v gorskem svetu.

Robert Kralj (Foto: Tamara Barič)

Nevarno podcenjevanje zakonitosti narave
“Problem je, da mnogi podcenjujejo naravo in njene zakonitosti, ki jih potem presenetijo. Trenutno so največji problem zdrsi. Ta vikend smo opravili že šest reševanj, od tega dvakrat na Prisanku,” je omenil. V minulem letu je gorska policija opravila okoli 200 intervencij. 28 pohodnikov je umrlo, 70 jih je bilo hudo poškodovanih.

“Sneg v visokogorju še ostaja in bo še kak mesec krojil usodo planincev, ki ne bodo upoštevali zakonitosti gora, ampak bodo oblečeni kot v dolini. Ko pa bo sneg skopnel, bo problem padajoče kamenje. Zaradi vročine je veliko tudi dehidriranih, nekatere pa v hribih obide slabost. Kronični bolniki naj si zahtevnih tur raje ne privoščijo,” svetuje in priporoča tudi uporabo čelade.

Goršek: Turisti kar izzivajo nesrečo
“Vse je v ljudeh in njihovih glavah,” so besede, s katerimi generalni direktor policije Janko Goršek opozarja, da so v prvi vrsti planinci tisti, ki morajo poskrbeti zase in ne reševalci ter policisti. “Kljub trudu naših fantov še prevečkrat opažamo slabo opremljene planince in trume turistov, ki samo izzivajo nesrečo. Trud, ki ga fantje vlagajo, je neizmeren. Zadnje čase veliko energije vlagajo tudi v smer ozaveščanja občasnih planincev. Včasih je uspeh dosežen, včasih ne,” pravi prvi mož policije in dodaja, da sta letalska in gorska policijska enota s šefoma Robertom Sušanjem ter Kraljem na čelu vrhunsko usposobljeni.

Izkušen himalajec padel v smrt

“Pogrešanega planinca, ki je bil na poti čez Krpin proti Begunjščici, smo našli mrtvega v jutranjih urah. Po naših predvidevanjih je padel čez steno v prepad,” nam je zatrdil načelnik GRS Radovljica Toni Smolej.

“Očitno je imel izredno smolo, saj gre za izjemno izkušenega planinca, tudi himalajca,” še dodaja Smolej.

Iskalna akcija pogrešanega planinca se je sicer začela v torek ob 20.35. Petdesetletnik je v jutranjih urah odšel na Krpin pri Begunjah na Gorenjskem v občini Radovljica in se do večernih ur ni vrnil domov.

Aktivirani so bili reševalci Postaje GRS Radovljica in Gorska reševalna zveza Slovenije z vodniki lavinskih psov ter preiskali poti v okolici slapu pod Jamskim vrhom. Pogrešanega do 24. ure niso našli, zato so iskalno akcijo prekinili. Vnovič so začeli iskati v jutranjih urah. Planinčevo truplo so našli v dolini Drage nekaj po sedmi uri zjutraj.

Državni denar za Dolič

Obnova. Planinsko društvo (PD) Gorje se je prijavilo na razpis za obnovo in posodobitev planinskih postojank, saj so lani le za helikopterske prevoze porabili več kot sto tisoč evrov. Kako uspešni bodo na razpisu, ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarstvo, bodo izvedeli 21. junija.

Letos jedilnica in ležišča
V letošnji sezoni nameravajo v na pol podrti koči, ki so jo delno zaščitili s provizorijem, urediti jedilnico in nekaj dodatnih ležišč. “Naša prioriteta je, da to kočo, ki smo jo za silo usposobili, usposobimo do konca, tako da bo dobro služila nam in obiskovalcem, dokler ne bo postavljena nova. To pa lahko traja deset ali 15 let,” je povedala Marica Okršlar iz PD Gorje.

Lokacija nove koče je že znana, stala bo 200 metrov vzhodneje in 80 metrov višje od zdajšnje, kjer bo varna pred plazovi. V pripravi pa je že idejna zasnova videza nove koče.

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

NOVICA: 4. Mednarodni festival gorniškega filma

Med 10. in 14. majem 2010 bo potekal 4. mednarodni festival gorniškega filma
Domžale. Zvrstil se bo bogat program filmov različnih kategorij: plezanje;
alpinizem; gore, šport in avantura; gorska narava in kultura. Poleg filmov bodo
predavali tudi vrhunski alpinisti, na ogled bo razstava slik ter zanimiva
retrospektiva.

Program filmskega festivala ter ostale podrobnosti so na: http://www.imffd.com/2010/

Filmski festival je za nas obiskovalce gorskega sveta odlična
priložnost za razširitev obzorij. Organizatorji festivala so nam pripravili
bogat program, za kar jim je treba iskreno čestitati, sami pa si le vzemimo
kako uro in se prepustimo filmu, predavanju, razstavi, …

Lepo
vabljeni!