Z garažama do 700 novih mest

Kranj. Projekt garažne hiše pod Slovenskim trgom ne zamuja. To zatrjuje Urban Lebar, direktor podjetja Kranjska parkirišča, čeprav začetka del še noče napovedati. Čaka še na zadnje dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Čakajo na soglasje
Na robu starega mestnega jedra naj bi zrasli dve garaži. Ob tej na Slovenskem trgu še tista na Hujah – skupno 700 parkirnih prostorov. Garažna hiša pod Slovenskim trgom čaka na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je trenutno stanje projekta pojasnil Urban Lebar, direktor Kranjskih parkirišč. Soglasje je sicer zadnji pogoj za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Usklajevanja z ZVKDS še potekajo, v četrtek so se denimo dogovorjali o podobi Slovenskega trga. Manjka tudi še restavratorski načrt hrambe in zaščite spomenikov v času del. Neuradno naj ZVKDS glede načrtov ne bi imel bistvenih pomislekov.

Lebar začetka del in odprtja garažne hiše na Slovenskem trgu vseeno ni želel napovedovati, se pa strinja, da bi bilo najbolj smiselno graditi zdaj, ko je okrog Slovenskega trga že tako več gradbišč. “Ne morem izražati nobenih pričakovanj, ker je to vezano na postopke, na katere ne moremo vplivati. 
Jasno je, da obeh garažnih hiš prihodnje leto, kot so prvotno načrtovali, ne bo. Garažne hiše Huje po pogodbi ne bodo gradili prej kot leto in pol po odprtju te na Slovenskem trgu,” pravi.

Sta sploh smiselni?
Medtem se pojavljajo tudi pomisleki. “Je garažna hiša Huje sploh še potrebna?” kranjsko mestno upravo na občinskem spletnem portalu KrPovej! sprašuje obiskovalec in spomni, da je parkirišče pri trgovski šoli bolj kot ne prazno. Podobno velja tudi za tisto na Likozarjevi ulici.

Eden od Kranjčanov pa ugotavlja, da se je časovno omejeno brezplačno parkiranje tako dobro prijelo, da je mogoče na vhodu v mesto vedno dobiti prosto mesto, po drugi strani pa se zaveda, da bo potreba po parkiriščih na robu mesta verjetno narasla, saj se bo v Globusu odprla nova knjižnica.

Ključne so ambicije
Da je treba pri vprašanju smiselnosti gradnje obeh garaž upoštevati pričakovanja in ne trenutno stanje, sicer meni direktor mestne uprave Aleš Sladojevič. “Ambicije so, da bi bil obisk mestnega jedra čim večji,” spomni. Drug pomemben cilj, zaradi katerega sta garaži po njegovem smiselni, je umik mirujočega prometa iz mestnega jedra.

Nižje cene razburjajo

Pocenitev vozovnic mestnega potniškega prometa nas je udarila po žepih, v teh dneh opozarja vse več zaposlenih v kranjskih podjetjih. Ker je od cene mestnega potniškega prometa odvisen izračun nadomestila za prihod na delo, znaša razlika pri posamezniku tudi 30 in več evrov na mesec. Čeprav imajo največ koristi delodajalci, očitki letijo predvsem na občino – ta se jih odločno brani.

Kranjski podžupan Igor Velov tudi sam ugotavlja, da zaposleni pocenitev dojemajo, “kot da jih je občina prikrajšala za zaslužek”, vendar pa je opozoril, da občina na višine plač v podjetjih ne more vplivati. “Mi nismo znižali cene vozovnic, da bi koristili podjetjem,” je vztrajal Velov, direktor mestne uprave Aleš Sladojevič pa je dejal, da je povezovanje vprašanja nadomestila za prevoz na delo s cenovno politiko mestnega potniškega prometa nesmiselno. “Kaj bi se zgodilo, če bi cene občutno povišali?” se je vprašal, spomnil pa je tudi, da je ponekod v Sloveniji mestni potniški prevoz celo zastonj.

Stvar sindikatov
Velov je ob tem prepričan, da bi morali vprašanje višine nadomestila za prihod na delo reševati sindikati. Sindikalist večjega kranjskega podjetja se z njim očitno strinja. “Nadomestila za prevoz in prehrano za marsikoga predstavljajo pomemben del prihodka, zato je vprašanje zelo občutljivo,” je opozoril. Ker vodstvo v to še ni dregnilo, ni želel biti imenovan in dvigovati prahu, je pa napovedal, da bo sindikat morebitnemu znižanju nadomestila za prevoz na delo odločno nasprotoval. Prepričan je, da mora podjetje delavcem povrniti polno ceno, ne subvencionirane.

Ne morejo se kosati z avti
Sindikalist opozarja tudi, da se kranjski mestni potniški promet, ko gre za mobilnost, z osebnimi vozili ne more kosati. Z njim se strinja tudi zaposlena, ki v Kranj prihaja iz primestne občine. “Avtobus bi mi vzel preveč časa. Morala bi prestopati in usklajevati termine,” je razložila.

Nižje tudi na občini
Velov je sicer izrazil pripravljenost prisluhniti predlogom in jih morda posredovati v razpravo mestnemu svetu, nič pa ne kaže, da bi kranjska občina prevzela pobudo, pripravila lastnega in služila za zgled, saj tudi sama že obračunava nadomestilo za prihod na delo po novih cenah avtobusnih vozovnic. “Z javnim denarjem moramo ravnati gospodarno,” je bil odločen Sladojevič.

En teden ne more v mesto

“Občinsko redarstvo mi je zaradi prekoračitve dovoljenega časa za parkiranje v mestu blokiralo dovolilnico,” je konec prejšnjega tedna opozorila bralka Žurnala24. Povedala je, da je od tega že skoraj en teden in da z ukrepom sploh ni bila seznanjena. Meni tudi, da je način blokade kartice zgrešen.

Kaj pa pravi občina?
Na škofjeloški občini zatrjujejo, da so bili imetniki dovolilnic o spremembah režima parkiranja v mestu obveščeni in da so bile navedene tudi posledice, torej preklic. Za poostren režim so se odločili iz dveh razlogov. Kmalu po uvedbi stebričkov je začela popuščati disciplina, opravili pa so tudi anketo, v kateri naj bi prebivalci sami zahtevali ostrejše ukrepe.

Neprijazna izterjava
Bralka se s kaznijo za prekoračen čas parkiranja sicer strinja, ne pa z načinom, kako občina kazen izterja. “Zakaj blokirajo kartico, preden sploh dobim položnico?” je vprašala. “Razumela bi, da bi mi jo blokirali po pretečenem roku za plačilo položnice, ne pa takoj,” je dejala. Ne razume niti, zakaj aktivacija traja tako dolgo. Obvestilo o prekršku je dobila prejšnji četrtek, kazen je plačala v soboto, v torek ob 14. uri pa dovolilnica še ni bila aktivirana.

Vnovična vloga
“Vsak imetnik, ki so mu kartico preklicali, ima možnost vnovične aktivacije na osnovi izpolnjene vloge za dostop v staro mestno jedro in po plačilu (kazni op. a.) v višini 40 evrov,” so pojasnili pri občinski upravi in poučili, da se vloge pridobijo na spletni strani ali v sprejemni pisarni občine. Bralka se je ob tem bridko nasmejala in zatrdila, da je zanjo tudi to novost.

Parkirišča na internetu

Mestna uprava bo predvidoma do konca poletja na svojih parkiriščih namestila informacijske table o prostih prostorih, je včeraj napovedal višji svetovalec na oddelku za razvoj in investicije Brane Šimenc. Nalogo so zaupali podjetju LF3M, vrednost investicije bo 25 tisoč evrov.

Medtem je mestna uprava na svojem spletnem servisu KrPovej prejela predlog, naj sistem razširi in o razpoložljivih prostorih obvešča tudi prek spleta. Priznala je, da o tem še ni razmišljala, da pa ji je predlog všeč, zato ga bo proučila.

Sicer pa sta trenutno med plačljivimi parkirišči najbolj zasedeni pri Zdravstvenem domu Kranj ter na ploščadi Brioni, in sicer 95-odstotno. Najslabša, desetodstotna je zasedenost parkirišča na Likozarjevi na Hujah.

Preveč pločevine ob jezeru

Obiskovalci Bohinja, ki bodo svoje avtomobile parkirali na nedovoljenih mestih, bodo poleti morali globlje seči v žep, saj jih bo to stalo 80 evrov.

Delavci Cestnega podjetja Kranj na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče za 80 vozil. Končano bo do začetka junija, na njem pa tudi območje modre cone, v kateri bo mogoče polurno brezplačno parkiranje. (Foto: Renata Škerjanc)

Občina Bohinj je zvišala kazni za nepravilno parkiranje in za neplačilo parkiranja na urejenih parkiriščih. “Tako želimo zmanjšati pritisk vozil na jezersko obalo, kjer je vse več nedovoljenega parkiranja, kajti obiskovalci se ne zavedajo, da gre za občutljivo naravno okolje,” je za Žurnal pojasnil bohinjski župan Franc Kramar.

Pred Kristalom zastonj
V bližini Bohinjskega jezera je urejenih deset parkirišč, na travniku pred hotelom Kristal pa bo tudi letošnje poletje mogoče parkirati brezplačno. Ta čas na Ribčevem Lazu gradijo asfaltirano parkirišče s parkomatom za 80 vozil, na njem pa bodo uredili tudi modro cono, v kateri bodo uporabniki pošte, trgovine in turističnega društva lahko pol ure parkirali brezplačno. Gradnja parkirišča bo stala okoli 70 tisoč evrov, denar pa je zagotovila občina.

Za parkirno hišo ni denarja

Ena ura parkiranja na parkiriščih ob jezeru stane en evro in je, kot je zatrdil župan, letos ne bodo podražili. Domačini lahko kupijo nalepko za celoletno parkiranje, ki stane deset evrov, za lastnike počitniških hišic 40 evrov. Brezplačno parkiranje pa omogoča kartica Gost Bohinja, ki za posameznika stane deset evrov, lastniki električnih avtomobilov pa jo lahko kupijo po polovični ceni.

“Kupi jo lahko vsak, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju, z njo pa si zagotovi tudi za deset odstotkov cenejše avtobusne prevoze prevoznika Alpetour,” je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

V Bohinju za mirujoči promet skrbita le dva redarja, po besedah enega od njiju, Vinka Čudna, pa bi poleti nujno potrebovali vsaj še enega. S projektom umirjanja prometa si v Bohinju prizadevajo za manj prometa ob jezeru ter uporabo javnega prevoza in kolesa.

“Rešitev bi bila parkirna hiša na Ribčevem Lazu ali pri spodnji postaji nihalke, vendar občina ta čas nima denarja, poleg tega čakamo na novi zakon o TNP, ki bo opredelil območja zanjo,” je dejal župan.

Parkiranje
Bohinjska redarja na leto izrečeta od tri tisoč do pet tisoč denarnih kazni za nepravilno parkiranje. Največ kršitev je med poletno sezono, ko je ob Bohinjskem jezeru tudi več kot dva tisoč avtomobilov na dan. Za nepravilno parkiranje morajo vozniki po novem odšteti 80 evrov, za neplačilo parkirnine na urejenem parkirišču pa 60. Uporaba ceste do planine Vogar stane deset evrov, zbrani denar pa gre za njeno asfaltiranje.

Lažje bodo parkirali

Stanovalci Župančičeve ulice na Hujah bodo do srede meseca dobili skoraj 50 novih parkirišč. Konec maja se bo začela tudi gradnja v Ulici Janeza Puharja in na Gogalovi ulici. Nove parkirine površine naj bi v obeh soseskah precej omilile stisko.

Spomnimo
Stanovalci Župančičeve ulice so se s pomanjkanjem parkirišč še zlasti soočili po novem letu, ko je mestna uprava na velikem javnem parkirišču na Hujah – tik pred vhodom v mestno jedro – uvedla parkirnino. Deležna očitkov je hitro napovedala gradnjo nadomestnih površin, s ciljem, da bi na vsako stanovanje v Župančičevi ulici zagotovila vsaj eno parkirišče.

Reševanje stiske

V soseski so začetek del težko pričakali. “Nekako smo se znašli,” je dejala stanovalka in pozdravila gradnjo. Se pa odkrito boji, da občinski cilj ne bo dosežen in da bo med stanovalci prihajalo do sporov. Novih parkirišč bo namreč dvakrat manj kot stanovanj, pa tudi enakomerno posejana ne bodo. Pred nekaterimi vhodi jih bo več, pred drugimi manj.

Negotov je tudi podžupan Igor Velov. Opozarja, da so na Župančičevi ulici prvotno načrtovali 16 parkirišč več, pa so izpadla, ker se občina, kot pravi Velov, z lastnikom ni uspela dogovoriti o odkupu potrebnega zemljišča. Upa, da bodo površine tudi brez teh 16 zadoščale, v nasprotnem primeru bodo poiskali še kakšno rešitev.

Na “črpalko” v hotel

“Goste želimo spodbuditi k uporabi javnega prevoza in okolju prijaznih vozil ter z različnimi ugodnostmi nagraditi stacionarne goste,” je o kartici Gost Bohinja in sodelovanju z javnimi prevozniki dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Kartica po polovični ceni

Občina Bohinj bo skupaj z okoljskim ministrstvom in Slovenskimi železnicami pripravila projekt prijazne ponudbe avtovlaka za uporabnike na progi Bohinjska Bistrica–Most na Soči, na kateri v zadnjih letih opažejo petodstotno letno rast prepeljanih potnikov.

Posebne ugodnosti pa bodo letos deležni lastniki električnih avtomobilov, ki lahko kartico kupijo po polovični ceni, svoje avtomobile pa brezplačno napolnijo v Bohinj Park Hotelu, ki je na nedavnih Dnevih energetikov v Portorožu prejel nagrado za energetsko učinkovito podjetje.

“Z okolju prijaznejšimi vozili in javnim prevozom želimo ohranjati zeleno oazo, ki je eden od sloganov bohinjskega turizma, s kartico pa v Bohinj privabiti več stacionarnih gostov,” je dodal Langus.

Za omenjeno kartico se odloča vse več gostov, kupi pa jo lahko vsakdo, ki vsaj dvakrat prenoči v Bohinju. Lani so jih prodali 2.500, po besedah Langusa pa tudi letošnji prodaji dobro kaže.

“Ne omogoča le brezplačnega parkiranja v Bohinju, pač pa tudi različne ugodnosti v Kranjski Gori, Kobaridu, Tolminu in Ljubljani ter na Bledu in Jesenicah, med katere spadajo tudi cenejši ogledi zgornjesavskih muzejev,” je pojasnil Langus. V projekt bohinjske kartice se je vključil tudi Alpetour, ki bo imetnikom omogočil desetodstotni avtobusni prevoz po Bohinju in Gorenjski ter do Ljubljane in nazaj.

“Gostje naj bi si tako ceneje in z javnim prevozom ogledali tudi druge turistične kraje, prizadevamo pa si, da bi podoben dogovor dosegli še s Slovenskimi železnicami za ugodnejše prevoze z avtovlakom. Če nam letos še ne bo uspelo, nam bo pa zagotovo do prihodnjega leta,” je poudaril prvi mož Turizma Bohinj.

Parkirni raj ali kaos

“Gospod župan, predlagam, da se odločite za eno uro in rečete, da se na primer od 19. ure parkira malo drugače. Ob tem je treba opozoriti ljudi, da ne zaprejo ceste. Če pa malo napačno parkirajo, je treba to tolerirati, glede na to, da ni parkirišč,” je na seji občinskega sveta predlagal občinski svetnik Anton Omerzel.

Meni, da bi morali zvečer in ponoči veljati drugačni predpisi za mirujoči promet in da redarji ponoči voznikov ne bi smeli kaznovati za nepravilno parkiranje. “Kako je mogoče, da redarji pišejo listke ob enajstih zvečer, polnoči, in celo ob enih ali treh zjutraj? Kdo jim to dovoljuje? Ko je ura več kot osem, devet zvečer, se ve, da ljudje pridejo zaradi turizma in lokalov, da se malo poveselijo,” je Omerzel podkrepil svojo zamisel in dodal: “Skrajno neprimerno je, če mamica pri pošti na pločniku parkira za pet minut, ker je vse zaparkirano, potem pa jo redar kaznuje.”

Župana Janeza Fajfarja s svojimi predlogi ni prepričal: “Nisem še bil na parkirišču pred hotelom Krim, ne da bi bil na voljo vsaj en prost parkirni prostor. Do pošte res ni daleč, le dve minuti. Nihče nima pravice, da parkira na pločnikih. Pravila morajo biti in enkrat moramo vzpostaviti red!”

Parkirnine ponoči ni
Ob predlagani liberalizaciji parkiranja je zmajeval z glavo tudi Robert Račman, komandir blejske policijske postaje. “Nemogoče je parkirati kjerkoli, kajti potem bo totalen kaos! Občinski redarji morajo opravljati svojo službo, sicer bodo zastoji. Za nas policiste zakon o varnosti v cestnem prometu velja 24 ur,” je pojasnil Račman in dodal: “Ljudje, ki prihajajo od drugod samo na zabavo in popivat – to ni turizem.”

Tudi zakoni, ki jih izvajajo redarji, veljajo 24 ur na dan. Podnevi preverjajo plačevanje parkirnine ter parkiranje na pešpoteh, pločnikih in conah za pešce, kjer lahko, prav tako kot v coni umirjenega prometa, nadzirajo tudi uporabo mobilnih telefonov in privezovanje. “V sodelovanju s policisti zvečer in ponoči izvajamo nadzor nad mirujočim prometom, vendar le na površinah za pešce. Ponoči je prostih parkirišč ogromno,” je poudaril Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj. Plačevanja parkirnine pa redarji ponoči ne preverjajo, saj jo je treba plačati le od 7. do 20. ure.

Širitev ni predvidena

Kranj. Širitev parkirišča pri ledeni dvorani na Zlatem polju letos ni predvidena, vztrajajo pri kranjski mestni upravi, čeprav je obstoječe pogosto premajhno, vozila pa stojijo ob strani lokalne ceste.

Na to je opozoril tudi svetnik Beno Fekonja. Občini je zameril, da po eni strani oglašuje brezplačno drsanje, po drugi pa voznikom piše kazni in spomnil na primer zimskih počitnic.

Medobčinski redarji so ukrepali, ker so vozila ovirala dvosmerni promet, je pojasnil vodja medobčinskih redarjev Slavko Savič, mestna uprava pa voznikom svetuje, naj vozila parkirajo za elektrotransformatorsko postajo. “Parkirišče, ki ga uporabljajo študenti fakultete za organizacijske vede, je po navadi na pol prazno,” ugotavljajo na občini.

Operacijska utopija

Jeseniška bolnišnica bo tudi letos dobila manj, kot je pričakovala. Od zdravstvene zavarovalnice je lani dobila za 3,5 milijona evrov denarja manj, letos ga bo manj za skoraj dva milijona evrov.

To je za poslovanje bolnišnice po besedah njenega direktorja Igorja Horvata hud udarec. “Ne vem več, kje naj še varčujemo, saj smo postrgali že vse, kar in kjer se je dalo,” je poudaril za Žurnal24.

Zato bodo ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje zaprosili za povečanje operativnega programa za tisoč operacij, da bi z enakim številom zaposlenih, teh je 620, opravili več dela in se izognili izgubi.

“Lani smo se prijavili na nacionalni razpis za več programa in opravili bistveno več operacij, več kot 5.300 jih je bilo samo v rednem programu. Več je bilo tudi porodov, in samo to nas je rešilo pred izgubo,” je pojasnil Horvat.

Prejšnje leto so tako končali s 500 tisoč evri dobička, ki ga bodo porabili za pokrivanje kumulativne izgube; te je po direktorjevih besedah za štiri milijone evrov. Letošnji bolnišnični proračun bo težak okoli 30 milijonov evrov, tolikšen je bil tudi lanski, vendar “se napoveduje že omenjeno zmanjšanje za dodatnih šest odstotkov, kar je dva milijona evrov manj”.

Letos najtežje

Zmanjševanje proračuna se pozna pri vzdrževanju, tudi nujne opreme ne zmorejo več obnavljati. “Trenutno bi samo za obnovo obstoječe opreme potrebovali od sedem do osem milijonov evrov, za obnovo prostorov in instalacij pa še štiri milijone. Letošnje leto bo eno od najtežjih, ne glede na to,da je bila pred sedmimi leti bolnišnica zrela za zaprtje,” je poudaril Horvat in dodal, da se vse bolj odmika tudi gradnja operacijskega bloka, ki ga načrtujejo že dlje časa, zanj pa bi potrebovali 25 milijonov evrov:

“Očitno je, da se odmika skoraj v neskončnost, kajti pred letom 2017 ali 2018 se nimamo česa nadejati.” Z blokom bi pridobili štiri nove operacijske dvorane, centralno sterilizacijo, vse intenzivne enote, lekarno, prostore za radiologijo in gorenjski urgentni center. “To pomeni, da se bomo še naprej drenjali na najmanjši kvadraturi na pacienta ali operacijski dvorani in reševali logistične težave. Skratka, standard po Sloveniji ni enak za vse bolnišnice,” je še dodal direktor.

V jeseniški bolnišnici je trenutno na voljo za 18 tisoč kvadratnih metrov prostorov, na leto pa imajo okoli 12 tisoč hospitalnih in več kot 110 tisoč ambulantnih pacientov.