Knjižnica v garderobi

Občina Tržič bi rada prihodnje leto pri Osnovni šoli Križe zgradila prizidek. Z njim bi dobila več kot tisoč kvadratnih metrov prostorov, v katerih bi uredila ustrezno knjižnico, dodatne učilnice in oddelka za vrtec. Investicijski načrt, vreden 1,5 milijona evrov, bo občinska uprava sredi meseca predstavila svetnikom.

Povsem neprimerni prostori
“Trenutno se pouk izvaja v neprimernih prostorih, kar je posledica prostorske stiske,” je potrebo po prizidku upravičeval direktor občinske uprave Drago Zadnikar.

“Šola ima premajhno knjižnico, ki je kar v nekdanji garderobi. Neprimerna za pouk je tudi računalniška učilnica, urejena v hrambi športnega orodja v telovadnici. Učilnica za gospodinjstvo je premajhna, individualni pouk pa teče v ograjenem hodniku, ki ni ogrevan in ima slabo svetlobo,” je našteval Zadnikar. Za nameček otroci najvišjih razredov sedijo v klopeh drugošolcev.

Vrtec poka po šivih
S prostorsko stisko se spopadajo tudi v vrtcu Križe, ki gosti šest oddelkov, čeprav je prostora le za pet. Enega so zato uredili v telovadnici. Že naslednje šolsko leto bodo potrebovali še dva.

Tržičani pričakujejo, da bo levji delež investicije – 90 odstotkov – pokrila država s sredstvi razpisa za sofinanciranje investicij na področju šolstva.

Na ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da je še v pripravi in da bo najverjetneje objavljen septembra.

Tri roke za "tromejne" otroke

Tromeja. Ravnateljice osnovnih šol iz občin Kranjska Gora, Trbiž in Podklošter so na Tromeji podpisale pogodbo o sodelovanju v projektu Tri roke, s katerim želijo prvošolcem omogočiti učenje dveh tujih jezikov.

Prostovoljno sodelovanje
Učiteljice iz Slovenije, Italije in Avstrije se dvakrat na teden izmenjujejo pri učenju, saj so, kot je poudarila Cvetka Pavlovčič, ravnateljica Osnovne šole Josipa Vandota Kranjska Gora, otroci za učenje tujih jezikov zelo dojemljivi, sodelovanje v projektu pa je prostovoljno.

Prihodnje leto bodo vanj vključili tudi drugošolce, postopno pa še učence do četrtega razreda. Kranjskogorski župan Jure Žerjav je ob tem dejal, da je projekt zelo pomemben še zlasti za prostor, v katerem živijo tri kulture. “V prihodnje načrtujemo še nekaj projektov, s katerimi bomo povezali to malo regijo ob Tromeji,” je dodal.

Nov nakelski vrtec leta 2011

Dva oddelka vrtca bo občina prihodnje šolsko leto najverjetneje uredila v matični osnovni šoli v Naklem in podružnični v Dupljah.

Tako se bo odzvala na povečan vpis in pomanjkanje prostora, hkrati pa že pripravlja razpis za gradnjo novega vrtca.

Začasno v šolo
V Naklem prihodnje šolsko leto primanjkuje prostora za nekaj več kot 30 otrok, selitev dveh oddelkov v šoli pa bo po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Ivana Fica začasna.

Nov vrtec naj bi namreč nasproti doma upokojencev zrasel že naslednje leto.

Konec meseca razpis
“Razmišljamo o dveh variantah, klasični in montažni gradnji,” je dejal Fic in dodal, da se bodo odločili na podlagi razpisa, za katerega te dni pripravljajo ustrezno dokumentacijo.

Nared naj bi bila konec meseca. Ob ceni bo pri sprejemanju odločitve pomembna tudi energetska učinkovitost ponujenega objekta.

Verižna reakcija
Nov vrtec ni nujen zgolj zaradi pomanjkanja prostora. Obstoječi je namreč po zdajšnjih normativih komaj še primeren za vzgojno varstvo, investiciji v prid pa govori še en argument.

Z novim vrtcem se bo lahko preselila tudi občinska uprava, ki trenutno za najem svojih prostorov namenja 30 tisoč evrov na leto.

Nov kombi za večjo varnost otrok

“Novo vozilo pomeni večjo varnost in prijetnejšo vožnjo za naše učence,” je ob včerajšnji slovesni predaji ključev novega kombija za prevoz otrok s posebnimi potrebami povedal Alen Kofol, ravnatelj Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice za otroke s posebnimi potrebami.

Občina Jesenice je prispevala 17 tisoč evrov, Občina Kranjska Gora 4.500 evrov, razliko v sredstvih za nakup 30 tisoč evrov vrednega vozila s hidravlično ploščadjo, ki omogoča tudi prevoz gibalno oviranih otrok na invalidskih vozičkih, pa je zbrala šola sama.

Akcija za lajšanje življenja
Šola bo letos zopet pristopila k akciji zbiranja sredstev za olajšanje življenja učencev tudi zunaj šole.

Lani so tako zbrali okoli pet tisoč evrov in učenki Neži omogočili nakup premičnega invalidskega dvigala.

Letos pa bodo za učenca Aleša zbirali sredstva za izgradnjo in ureditev sobe na njegovem domu, je dodal Kofol.

Obnova po koncu pouka

Dve fazi. “Prenova osnovne šole (OŠ) Josipa Vandota je letos največja investicija v Kranjski Gori. Glede na leta, ki jih je OŠ že preživela, je skrajni čas, da se lotimo obnove,” je ob včerajšnjem podpisu 755 tisoč evrov vredne pogodbe za prvo fazo obnove šole povedal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Na razpisu za izvedbo del, ki vsebujejo ureditev učilnic, garderob in sanitarij južnega in vzhodnega dela OŠ, zamenjavo strojnih in elektronapeljav, tlakov, strehe ter fasade, je bilo izbrano jeseniško podjetje Kovinar gradnje. Dela na šoli bodo začeli takoj po koncu pouka, saj morajo biti dokončana do 23. avgusta.

Starši na pomoč pri selitvi
“Sama organizacija dela pred začetkom obnove bo zahtevna, saj bo treba učilnice izprazniti, pri čemer nam bodo pomagali tudi učenci. Največji zalogaj je knjižnica, zato smo na svetu staršev zaprosili tudi za njihovo pomoč, na kar so se z veseljem odzvali,” je dodala ravnateljica Cvetka Pavlovčič. Prihodnje leto bo druga faza prenove telovadnice in pomožnih prostorov, kuhinje, kletnih prostorov, zgradili pa bodo tudi nove prostore za oddelek vrtca ter novo knjižnico z multimedijsko učilnico.

Popisane panjske končnice

“Namen likovne delavnice je, da učenci spoznavajo kulturno dediščino, nove tehnike in da ustvarjalnost združujejo učenci osnovnih šol (OŠ) in šol s prilagojenim programom,” je povedala Jelena Horvat, ravnateljica OŠ Antona Janše Radovljica, OŠ za otroke s posebnimi potrebami, kjer so v petek pripravili 11. likovno delavnico poslikave panjskih končnic z naslovom Brez potu ni medu.

Leški, radovljiški, lipniški, blejski, gorjanski in bohinjski osnovnošolci, učenci gorenjskih OŠ s prilagojenim programom in varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica so se pod vodstvom kaligrafinje Katarine Rojc in likovne pedagoginje Tadeje Peternel lotili tehnike kaligrafije ter z raznolikimi napisi poslikali panjske končnice, ki jih bodo najprej razstavili v OŠ Antona Janše, 9. junija pa bodo na ogled tudi v Selah na avstrijskem Koroškem.

Defektologi brez vozila
Med mladimi ustvarjalci sta bila tudi Patricija Zupan in Ožbej Gosnik z lipniške OŠ, ki sta se delavnice udeležila prvič. “Tudi s kaligrafijo se srečujem prvič in je kar zanimiva. Na svojo panjsko končnico bom napisal misel Na jeziku med, v srcu led,” je povedal devetošolec Ožbej.

V OŠ Antona Janše, ki jo obiskuje 55 otrok, trenutno ob pomoči švicarske dobrodelne fundacije opremljajo terapevtsko sobo, ki bo stala 35 tisoč evrov. “Nujno pa potrebujemo avtomobil za mobilne defektologe in upamo, da nam ga bo s pomočjo dobrotnikov uspelo kupiti,” je dejala Horvatova.

Jesenice v lasti Jesenic

“Današnji podpis je zgodovinski dogodek za vse tri podpisnike. Kakor je v življenju in politiki potreben kompromis, smo ga potrebovali tudi mi,” je ob včerajšnjem podpisu dogovora za ureditev premoženjskih zadev med Občino Jesenice, Železarno Jesenice in Slovensko industrijo jekla (Sij) poudaril župan Tomaž Tom Mencinger.

Z dogovorom so končali 20-letna pogajanja in uredili premoženjsko razmerje za 19 hiš z več kot 50 stanovanji. Stanovalci se bodo lahko po odkupu kot lastniki vpisali v zemljiško knjigo in hiše tudi obnovili. Občina je postala lastnica Športnega parka Podmežakla z igrišči in ledarno, bazena Ukova, železniške proge od Jesenic do Javornika in dela ceste na Ruparjevi ulici. Železarna Jesenice je odstopila tudi od terjatve v višini sto tisoč evrov, ki jo je imela do občine za plačilo kupnine za Osnovno šolo Poldeta Stražišarja, in občina je pridobila še Srednjo šolo Jesenice. “V poslovni coni so zemljišča večinoma že v občinski lasti, le zemljišče od Lidla proti Javorniku je v lasti železarne; gre za sto tisoč kvadratnih metrov,” je dodal župan.

Delavski dom naprodaj
Zadovoljni so tudi v Siju. “Tudi nam je pomembno, da se kraj razvija, saj so občani tudi naši zaposleni in smo vpeti v to družbeno okolje. V zadnjih petih letih smo za ekološke projekte namenili več kot 20 milijonov evrov,” je poudaril Tibor Šimonka, predsednik uprave Sija.

Z dogovorom se končuje večletno propadanje delavskega doma v središču Jesenic, kajti občina je železarni priznala lastninsko pravico in bo omenjeni dom lahko prodala. “Primeren je za poslovno dejavnost, zanj smo imeli že nekaj potencialnih kupcev, vendar ga zaradi neurejenega lastništva nismo mogli prodati. Takoj bomo začeli pripravo cenitve in prodajo, saj želimo, da se propadajoča stavba, ki je tudi spomenik lokalnega pomena, čim prej obnovi,” je pojasnil Bojan Falež, direktor železarne.

Priljubljena, a crkuje

Članek v Žurnalu24 je le malo ošvrknil problem prizidka na Osnovni šoli (OŠ) Staneta Žagarja Kranj, opozarja bralec. Naštel je vrsto problemov, s katerimi se šola spopada in izrazil skrb, da so obljube predstavnikov mestne uprave o novem prizidku, ki bi odpravil veliko težav, zgolj predvolilne.

Povsem dotrajana delavska baraka iz spornih, zdravju škodljivih materialov, stoji že 30 let in bi jo morali že zdavnaj podreti. Od tu se stališča, kako naprej, precej razlikujejo. Ob pozivih k novogradnji je denimo slišati tudi predloge, naj idejo o novem prizidku opustijo, presežne učence pa preusmerijo na sosednji, modernejši šoli, ki zadnja leta ne zapolnita svojih zmogljivosti.

Večina staršev otrok Žagarjeve šole noče za to niti slišati. Ena od najbolj dotrajanih kranjskih šol je zanimivo tudi med najbolj priljubljenimi. Župan Damijan Perne je do pretiranega vpletanja čustev kritičen.

Preveč so vpisovali

“Kot njen bivši učenec gledam (na Žagarjevo šolo, op. a.) s simpatijami, ne morem pa mimo dejstva, da je v preteklosti vpisovala preveč otrok,” je dejal. “Ne moremo pristati, da se bo na eni šoli povečeval vpis, na drugih pa zmanjševal,” dodaja, kritičen do predsodkov staršev, ki otrok nočejo zaupati šolam v osrčju Planine. “Na vseh šolah se dela enako dobro,” je prepričan Perne.

Prizidek potrebujejo
Ravnateljica Fani Bevk pa meni, da število učencev ni problematično. Opozarila je, da za predpisanih 18 oddelkov – niti z obstoječim prizidkom vred – nimajo dovolj primernih prostorov.

“Najbolj potrebujemo telovadnico,” je presenetila. V novem prizidku bi si želela še šest učilnic za prvo triado. Tako bi se v osrednji stavbi med drugim sprostil prostor za primerno knjižnico, ki je zdaj kar v steklenjaku sredi avle.

Občina misli resno
Vodja občinskega oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan je zatrdil, da misli občina z idejnim projektom za prizidek resno. Zavrnil je razmišljanja, da ga Žagarjeva šola ne bi potrebovala, še posebno, ker bo nanjo vezana tudi nova soseska na Sotočju. Hkrati zaradi novih naselij na Planini tudi popolnitev preostalih dveh šol po njegovem mnenju ne bo več vprašljiva, je pa opozoril, da Žagarjeve šole nikakor ne nameravajo povečevati, pač pa “zagotoviti ustrezne zmogljivosti za v osnovi predviden 18-oddelčni pouk.”

Operacija Prizidek

Med letošnjimi počitnicami bo mestna uprava za vzdrževanje osnovnih šol (OŠ) namenila pol milijona evrov; največ, dobro petino sredstev, za obnovo sanitarij na OŠ Franceta Prešerna. Lotila se je tudi načrtov za dva prizidka.

Načrtov je več
“Mi smo obnovo sanitarij pričakovali že lani,” je napoved mestne uprave o sanaciji pospremil Aleš Žitnik, ravnatelj OŠ Franceta Prešerna. Da je bila načrtovana, pa ni bila izvedena, je potrdilo tudi vodstvo občine, Žitnik pa upa, da bo letos napoved držala. “Uradno sicer še nisem seznanjen, me pa veseli, ker bom zdaj lahko začel načrtovati potek del,” je dodal.

Kranjska mestna uprava med večje investicije poleti uvršča še zamenjavo fasade na OŠ Predoslje, rekonstrukcijo razdelilne kuhinje na podružnični šoli (PŠ) Primskovo ter zamenjavo strehe na OŠ Stražišče.

Dva prizidka
Med pomembnejšimi izpostavlja priprave na prenovo dveh prizidkov – pri OŠ Staneta Žagarja in na Orehku. V obeh primerih izdelujejo idejno zasnovo, ki bi preverila možnost povečave. Pri Žagarjevi šoli bi star prizidek podrli ter zgradili nove učilnice in po možnosti telovadnico, na Orehku pa bi prizidek nadgradili, in sicer za dodatne učilnice in kabinete za učitelje. Ravnateljica Ivka Sodnik si prizadeva tudi za prizidek k vrtcu, v katerem bi pridobili šest oddelkov, od tega dva za 
jasli.

Tožba je pripravljena

Starši otrok, ki obiskujejo lipniško osnovno šolo, bodo s tožbami, ki so jih danes nameravali podati proti odgovornim, počakali še do sredine prihodnjega tedna, ko se bodo sestali predstavniki radovljiške občine in Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC).

Na sestanku, ki bo predvidoma 7. aprila, naj bi se med drugim dogovorili o ureditvi zelo nevarnega križišča pred lipniško osnovno šolo in o gradnji nove ceste, ki bo krožišče med Radovljico in Lescami povezovala z glavno cesto.

“Hecev je konec”
Kot je v petek za Žurnal24 dejal Slavko Mežek, oče dveh otrok, ki obiskujeta omenjeno šolo, to ne pomeni, da so si glede tožb proti odgovornim na DRSC, ministrstvih, občini, šoli in drugih ustanovah premislili. “Upam, da se bodo odgovorni dogovorili, kdaj bodo začeli dela, kajti hecev je konec in ni ga, ki bi preprečil, da ne bomo vztrajali do konca,” je pojasnil.

Varnejši po 1. septembru?
Starši bodo s kaotičnimi prometnimi razmerami pred šolo (o njih smo pisali že v Žurnalu, op. p.) seznanili tudi varuhinjo človekovih pravic. “Ni nam do tožarjenja, pač pa do tega, da se težava reši in da poskrbimo za varnost naših otrok, kajti dovolj nam je prelaganja odgovornosti,” je še poudaril Mežek. Na nemogoče razmere že sedem let opozarjajo tudi v šoli.

Ravnateljica Alenka Cuder prizadevanja staršev podpira in si želi, da bi se težave čim prej uredile. “Mi lahko le opozarjamo, drugih pristojnosti pa šola nima. Upam, da bo sestanek prinesel dogovor ter da bosta križišče in avtobusno postajališče res urejena do 1. septembra,” je dejala ravnateljica. Z dogovorjenim naj bi na roditeljskem sestanku seznanili tudi starše, vendar ga je po besedah Cudrove smiselno sklicati le, če se ga bodo udeležili tudi odgovorni predstavniki radovljiške občine.