Od zavoda ne 
pričakuje veliko

Gorazd Maržič, 35-letni Kranjčan, je eden od več kot sto delavcev, ki jih je v Iskraemecu zajel letošnji val odpuščanj. V teh dneh mu poteče odpovedni rok, nove službe še ni našel.

“Odpovedni rok mi poteče 18. julija,” z rahlo negotovostjo pove Maržič. Odpovedi se še vedno spominja z grenkobo. “Nisem je pričakoval, nenazadnje se je Iskraemeco pred državo zavezal, da ne bo odpuščal,” pravi Maržič in doda: “Resda sem bil na čakanju, ampak naj bi aprila spet začel delati.” Grenak priokus poglablja tudi birokratska neobčutljivost, zaradi katere je, kot meni, ostal brez višje odpravnine. “Mesec in pol mi je zmanjkal za 15 let delovne dobe, s katero bi dobil vsaj tisoč evrov več,” ocenjuje.

Medtem je skušal poiskati novo službo. “Zanimal sem se prek poznanstev. Če jih nimaš, je nula,” razlaga. Našel ni še nič, delno krivi tudi poletni čas in odsotnost ljudi. Od zavoda za zaposlovanje ne pričakuje čudežev. “Pošteno povedano, od zavoda ne pričakujem veliko. Težko, da bodo kaj našli. Če se sam ne pomudiš, ni nič,” pojasnjuje.

Ohranja optimizem
Maržič na prihodnost ne gleda ravnodušno. “Malo me je že strah, verjamem pa, da se bom znašel. Po izobrazbi sem živilec, ampak če sem se v Iskraemecu izučil elektronike in bil kontrolor končnih izdelkov, pomeni, da sem prilagodljiv in se hitro priučim,” ohranja optimizem. Črne misli odganja tudi s hobijem. Je namreč nogometni trener.

Kaj pravi zavod
Kranjski zavod za zaposlovanje smo včeraj povprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev odpuščenih v Iskraemecu, koliko ljudi se je letos prijavilo na zavod in koliko jih je našlo novo službo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.

"Povsod na vratih piše odjebi"

Triinštirideset zaposlenih v kranjski Zvezdi naj bi po pričakovanjih sindikalista Janeza Podgorelca danes dobilo delovne knjižice.

Tako se bo končala njihova skoraj polletna agonija, med katero so povprečno prejeli vsega tisoč evrov oziroma 200 evrov na mesec. “Dolgujejo mi štiri plače in pol, dva regresa in odpravnino za 31 let delovne dobe,” je dejal Podgorelec, zadovoljen predvsem, da se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in prejemali stabilno denarno pomoč; skrbi ga le, da verjetno ne prej kot 
julija.

Močno razočaran je tudi nad državo. “Odgovorne institucije smo že lani opozarjali na čudno dogajanje, pa se nihče ni zmenil za to. Kot bi bili navadne številke. Počutimo se prepuščeni samim sebi, edina, ki nam je pomagala, je bila s 150 evri občina,” je povedal. Jezi ga tudi birokracija.

“Povsod na vratih piše odjebi. Za vsako institucijo potrebuješ cel kup papirjev, da dokažeš, da nimaš za kruh,” je bil kritičen.

Odpravnine so jih pogrele

“Zaposleni so pomotoma prejeli osnutek pogodbe, ki je bil napačen; umaknili smo ga ter pripravili novo pogodbo,” je za Žurnal povedal Alojz Burja, glavni direktor Lipa Bled.

Delavci Lipovega obrata na Rečici so bili ogorčeni, ko so dobili nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih je bilo tudi določilo, da se odpovedujejo odpravninam. Po posvetu z odvetniki so nekateri nepodpisane vrnili in opozorili na nezakonitost. “S tem določilom je bilo mišljeno le, da tisti, ki pogodbe ne bi podpisal, tudi odpravnine ne bi dobil,” je pojasnil Burja, ki je dozdajšnjo pogodbo – veljala je deset let – odpovedal že avgusta lani. Pogajanja o novi so se s socialnimi partnerji končala decembra, prve tri mesece letos je še veljala stara, pri aprilskih plačah pa že nova.

Neplačilo je kaznivo
Kot pravi Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo, je odpravnina zakonska pravica zaposlenih. “O načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine se lahko delavec in delodajalec pisno sporazumeta le v postopku prisilne poravnave – če bi bil zaradi odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest. Morebitni sporazum o odpovedi ali znižanju odpravnine je neveljaven, taka določba v pogodbi o zaposlitvi pa nična. Tudi če jo pogodba vsebuje, bo moral delodajalec izplačati odpravnino, pravica pa je iztožljiva,” je pojasnil Brezovar. Če delodajalec delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne izplača odpravnine, je zagrožena globa od 750 do dva tisoč evrov, z od sto do 800 evri pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

Nove pogodbe
Ta teden je 334 zaposlenih prejelo nove pogodbe, ki so usklajene s sindikatom, podpisati jih morajo v petih dneh, do konca meseca pa lahko pravni službi ali sindikatu sporočijo morebitne nepravilnosti. In kaj se obeta tistim, ki nove pogodbe ne bodo podpisali? “Za take v Lipu ne bo delovnega mesta,” je bil jasen Burja.

Bogimir Bajec, predsednik sindikata v Lipu Bled – Tovarni Rečica, v katerega je včlanjena polovica zaposlenih, je zatrdil, da je pogodba usklajena s sindikatom. “To je dobra pogodba. Vsak je ostal v svojem tarifnem razredu. Glede na prejšnjo se bo nekaterim plača znižala, vendar za največ pet odstotkov, povečala pa za največ deset,” je pojasnil Bajec.

Delavcem obvestila

Zaposleni v Iskraemecu, ki jih je zajel program o odpuščanju, v skladu z napovedmi danes po pošti prejemajo obvestilo o nameravani odpovedi. Z izgubo zaposlitve so bili sicer ustno seznanjeni že prejšnji teden, odločbe pa naj bi prejeli prve dni junija. Po besedah sindikalista Jožeta Petka bo delo izgubilo nekaj manj delavcev, kot so prvotno napovedovali. Spomnimo, vodstvo je ves čas vztrajalo pri števillki blizu 150 delavcev.

“Zaposlenih je za trenutni in bodoči obseg poslovanja Iskraemeca nedvomno preveč,” je že konec aprila vzroke za odpustitev dobrih desetih odstotkov zaposlenih v Iskraemecu pojasnilo vodstvo in se sklicevalo na krizo ter hudo konkurenco iz Azije. Drugih odpuščanj sindikalist Petek letos ne pričakuje.

“Večjih odpuščanj ne bo!”

“Do konca leta se bo število zaposlenih zmanjšalo, vendar vala odpuščanja presežkov ni pričakovati,” je za Žurnal24 dejal Tibor Šimonka, predsednik uprave Slovenske industrije jekla (Sij).

Zatrdil je, da dejstvo, da se je 1. maja iztekel rok, do katerega večinski lastnik Sija ruski Koks ni smel zmanjševati števila zaposlenih, ne bo vplivalo na odpuščanja. “Rusi pri tem nimajo posebnega vpliva, kajti družbe v Siju vodijo slovenski menedžerji,” je pojasnil prvi mož Sija. O gospodarskem načrtu, ki predvideva, da naj bi bilo do konca leta od zdajšnjih 1.500 zaposlenih še 1.226 delavcev (o njem smo v Žurnalu24 pisali že aprila, op. p.), pa je Šimonka povedal, da je bil napisan sredi gospodarske krize. “Težko je napovedati, kakšno bo to število čez leto, leto in pol, vsekakor pa se nič ne bo zgodilo čez noč. Acroni je v zelo dobri kondiciji,” je dodal.

Odpuščanja bodo mehka
Da imajo dela zadosti, je potrdil tudi Slavko Kanalec, glavni direktor Acronija. “Povpraševanje je veliko. Za maj, junij in julij imamo od 26 tisoč do 28 tisoč ton naročil na mesec, pred enim letom pa jih je bilo le za okoli 16 tisoč ton.” Kljub temu ne vidi razlogov za dodatno zaposlovanje, saj meni, da je na področju zaposlenih še za najmanj 30 odstotkov rezerve. O gospodarskem načrtu in odpuščanjih pa je povedal: “Do konca leta ne bo večjih odpuščanj, pač pa le mehke oblike, gre za delavce, ki so tik pred upokojitvijo – takih je 143 – vendar pa je vse odvisno od zakonodaje,” je zatrdil in dodal, da trenutno ni nihče na čakanju.

Iskraemeco: Odpuščenih 180 delavcev

Po informacijah virov znotraj podjetja naj bi v Iskraemecu junija odpustili 180 ljudi. To je za 30 več, kot smo pred dobrim tednom zapisali v Žurnalu.

Sindikalist Jože Petek je povečanje števila odločno zanikal. “To 300-odstotno ne drži,” je dejal, a potrdil, da je seznam imen že sestavljen.

V soboto, 24. aprila, smo v Žurnalu zapisali, da bo Iskraemeco odpustil 150 delavcev. To sta napovedala tako vodstvo podjetja kot Petek. Zadnji je navedbo, da je število vmes naraslo, označil za čisto izmišljotino in poudaril, da bo pravzaprav nekoliko nižje, kot so prvotno napovedovali. “Prej se lahko zgodi, da bo – zaradi dodatnih naročil, ki se obetajo – s tega seznama kdo izbrisan,” je pojasnil. To velja tudi za namigovanja, da naj bi pomladnemu valu odpuščanj v Iskraemecu sledil jesenski.

Petek pravi 145
“Program odpuščanj predvideva 145 delavcev,” je povedal Petek in poudaril, da so ga zadnjič pregledovali včeraj dopoldne in se med drugim dogovarjali o obveščanju. “Tako število je bilo posredovano tudi zavodu za zaposlovanje,” je še poudaril.

Ne da roke v ogenj
Na vprašanje, ali bi mu lahko vodstvo pravi obseg odpuščanj prikrivalo, je Petek odgovoril, da ne. Sicer je bil previden: “Ne dam roke v ogenj.” Vendar se je v isti sapi skliceval na zaupanje, ki temelji na dobrih izkušnjah z vodstvom.
Petek je razložil, da s seznamom delavcev, ki bodo odpuščeni, razpolaga kadrovska služba, sam pa zgolj s seznamom delovnih mest, ki se ukinjajo. Predvideva, da bodo odpuščeni odločbe prejeli 17. maja.

Ni denarja niti za likvidacijo

Likvidacijska upraviteljica Nevena Tea Gorjup je včeraj na zboru delavcev razkrila, da bo vložila predlog za prekinitev postopka likvidacije in začetek postopka stečaja družbe Zvezda, ki smo ga tudi napovedali.

Sredi marca je bil na predlog večinskega lastnika (Make up Workshop) na skupščini sprejet sklep o začetku prostovoljne likvidacije Zvezde, vendar sredstev za terjatve delavcev na podlagi programa presežnih delavcev do 26. aprila ni bilo.

“Počutimo se grozno, 43 ljudi so vrgli na cesto kot smeti,” je za Žurnal24 povedal Janez Podgorelec, predsednik sindikata. “Dobili smo občutek, da je vse le velika igra. Z grožnjo, da bomo v ponedeljek zasedli tovarno, smo sicer izsilili 300 evrov, da bomo lažje preživeli praznike,” je dejal Podgorelec in dodal, da so delavci že najeli odvetnika in se obrnili tudi na Svet gorenjskih sindikatov za pravno podporo.

Razmišljajo tudi o vložitvi tožb proti nekaterim vodilnim. “Lani, ko smo imeli naročila, smo se bojevali, medtem ko so vodilni družbo le izčrpavali, vanjo pa nihče ni vložil niti centa,” je sklenil Podgorelec.

Kmalu odpuščanja

Stopetdeset zaposlenih v Iskraemecu bo do jeseni izgubilo delo. To predvideva program ugotavljanja presežnih delavcev, ki ga je pripravila uprava družbe, obravnaval pa tudi že sindikat.

Odločbe junija
Vodstvo Iskraemeca napoveduje odločbe junija, delavci pa zaradi odpovednih rokov na cesti ne bodo prej kot jeseni. Sindikalist Jože Petek zagotavlja, da bodo vsi dobili odpravnine. “Sklad je oblikovan, glede tega ne pričakujem zapletov,” je dejal.

Zakaj odpuščajo
“Zaposlenih je za trenutni in prihodnji obseg poslovanja Iskraemeca nedvoumno preveč,” je vzroke za odpustitev dobrih desetih odstotkov zaposlenih pojasnilo vodstvo Iskraemeca. Med razlogi poudarja zmanjšanje obsega naročil zaradi hude konkurence iz Azije in svetovne gospodarske krize.

“Čeprav se je stanje aprila rahlo izboljšalo, še vedno ne poslujemo s polnimi zmogljivostmi. Del zaposlenih je zato na dopustu ali pa na čakanju na delo – na stroške Iskraemeca,” so opozorili, sicer pa spomnili na načrtovano preusmeritev s proizvodnje mehanskih števcev v ponudbo sistemskih rešitev, ki bo zahtevala manj ljudi, prinašala pa večji zaslužek.

Niso še odpisani

Med zaposlenimi na čakanju se je medtem pojavil strah, da so tako rekoč že odpisani in prvi predvideni za odstrel. Sindikalist Petek zagotavlja, da to ne drži. Odločala bodo izključno merila oziroma točkovanje, vztraja; enako pravi vodstvo. “Zaposleni na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom v nobenem primeru ne pomenijo tudi tistih zaposlenih, ki bodo v sklopu kriterijev določeni kot presežni delavci,” so zapisali.

Grozi še kaj
Drugih odpuščanj Petek letos ne pričakuje in se sklicuje na zagotovila uprave. Ta je dejala, da bi moralo biti glede na trenutno razmere odpuščanje še obsežnejše, a dodala: “Program določanja presežnih delavcev že upošteva optimistične napovedi rasti, zato bomo kljub trenutno izjemno neugodnim razmeram obdržali mnogo več zaposlenih, kolikor jih podjetje trenutno potrebuje.”

Jekleni molk vodstva

“V gospodarskem načrtu je predvideno, da bi nas bilo do konca leta 1.226, zdaj pa nas je zaposlenih okoli 1.500, kar pomeni, da bi se zelo približali številki 300,” je včeraj govorice o odpuščanju v jeseniškem Acroniju komentirala Sonja Cuznar, zaupnica Acronijevega sindikata Neodvisnost.

Pred dnevi smo iz zanesljivih virov izvedeli, da naj bi se v družbi obetala odpuščanja in da naj bi večinski lastnik Slovenske industrije jekla (Sij) – ruski Koks, ki se mu je v začetku aprila iztekla triletna pogodba in s tem tudi moratorij na odpuščanje – pripravljal nove pogodbe s kupci in dobavitelji.

Informacije smo želeli preveriti pri vodstvu Sija, ki pa se je odločilo za molk. Kljub večdnevnemu usklajevanju morebitnega odpuščanja – šlo naj bi za okoli 300 zaposlenih v Acroniju – niso želeli niti potrditi niti zanikati.

Iz Sija so nam kratko sporočili le, da navedb ne bodo komentirali.

Da govorice niso iz trte izvite, pa je potrdila Cuznarjeva. “O reorganizaciji se v Acroniju šušlja že približno tri mesece, toda sindikat papirjev še nima, zato o odpuščanju in njegovem obsegu ne morem govoriti, res pa je, da gospodarski načrt predvideva zmanjšanje,” je pojasnila Cuznarjeva in dodala: “Tudi sama sem slišala te govorice, vendar direktor zagotavlja, da presežnih delavcev ne bo.”

Do poletja dovolj naročil
V Acroniju imajo trenutno dovolj naročil, kar je potrdil Marjan Žurman, predsednik Acronijevega sindikata Skei. “Po naročilih za prvo polletje bi lahko rekel, da je krize za Acroni konec, saj imamo april in maj pokrita z naročili. Menim, da bo delavcev še primanjkovalo, zato dvomim, da bodo večja odpuščanja. Seznamov ni, razen tistih za predčasne upokojitve,” je zatrdil Žurman.

Na vprašanje, kaj bi odpuščanje okoli 300 delavcev pomenilo za Acroni, pa je bil kratek: “Potem lahko Acroni zapremo.” Ruski lastnik bi lahko odpuščal, vendar, kot je dejal Žurman, ne pričakujejo stresne odločitve. Cuznarjeva pa: “Menim, da je mogoče vse, vendar bo sindikat tako veliko število poskušal preprečiti.”

O tolikšnem odpuščanju dvomi tudi župan Tomaž Tom Mencinger. “Težko verjamem, da bi se zgodila tako drastična odpuščanja, ne da bi bila obveščena lokalna skupnost, in da bi se lastnik, ki je lani vložil v posodobitev proizvodnje 90 milijonov evrov, odločil za kaj takega,” je dejal župan in dodal: “Na Jesenicah smo hudo zgodbo že dali skozi, saj je železarna v preteklosti zaposlovala več kot sedem tisoč delavcev, potem pa smo s 3.500 prišli na zdajšnjih 1.500.”