Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Načrti s kranjskimi razvalinami

Načrti. Namesto opuščenega in dotrajanega stanovanjskega bloka Planina 2 bo verjetno zrasel poslovni objekt z garažami, sodeč po načrtih, s katerimi je Domplan v četrtek seznanil kranjsko mestno upravo. Ta je ideji naklonjena, ker pa se bo lega nove stavbe spremenila, je Domplanu svetovala, naj vloži predlog za spremembo prostorskih načrtov.

V slabem stanju
Objekt Planina 2 je že vrsto let v klavrnem stanju. “Nismo ponosni, zavedamo se, da je moteč,“ je priznala direktorica Domplana Vera Zevnik. Objekt še vedno stoji predvsem zaradi dolgotrajnega urejanja lastniških razmerij, pa tudi situacije na trgu. Domplan je namreč prvotno načrtoval gradnjo novih stanovanj, vendar pa je do popolnega lastništva prišel šele pred približno dvema letoma, ko so se razmere na trgu precej spremenile.

Drugačna rešitev
“Situacija na trgu gradnji stanovanj ni več naklonjena,“ je dejala Zevnikova in spomnila, da je medtem v neposredni soseski zraslo novo naselje Planina jug. V napovedih, kdaj bi lahko nov objekt stal, je previdna. “Z občino se pogovarjamo, kaj sploh smemo,“ je povedala po četrtkovem sestanku.

Občini predlog všeč
“Z vidika prostora je Domplanov predlog zagotovo boljša rešitev od obstoječe,“ je dejal podžupan Igor Velov. “Nova stavba bo obrnjena prečno, pridobili bi dodatne zunanje parkirne površine in garažo v dveh etažah,“ je razkril podrobnosti. Pričakuje, da bodo občinski prostorski načrti razgrnjeni še pred poletjem.

Podoben primer
Kranjska mestna uprava že dlje časa poskuša rešiti podoben primer dotrajane hiše ob Gasilskem trgu v neposredni bližini Gradu Khislstein. Stavba na Tomšičevi ulici 19 je v privatni lasti, lastnici pa živita v tujini. “To stavbo smo nameravali kupiti in podreti ter razširiti Gasilski trg,“ je pojasnila Mendi Kokot, predstavnica za stike z javnostmi pri kranjski mestni upravi, in dodala, da “razpoložljiva proračunska sredstva za nakup nepremičnim trenutno ne dopuščajo, da bi idejo uresničili”.

Žirovnici dodana vrednost

Občinski svet je sprejel podrobni prostorski načrt za novo obrtno poslovno cono, ki bo med avtocesto Hrušica–Vrba in lokalno cesto Jesenice–Lesce. “Pridobili smo vsa soglasja, investitor (RP investicije op. p.) pa se je zavezal, da bo komunalno opremo zgradil na lastne stroške in jo po pridobitvi uporabnega dovoljenja brezplačno prenesel na občino, ki jih bo oprostila plačila komunalnega prispevka,” je povedal župan Leopold Pogačar in dodal: “Izjemno sem zadovoljen, ker so svetniki načrt soglasno potrdili. S tem so odprti vsi nadaljnji postopki, v Žirovnico pa bo prišla dodana vrednost s storitvami za občane in novimi delovnimi mesti.”

Gradnja komunale jeseni
Po informacijah predstavnice investitorja Evgenije Petak je zdaj potrjen prostorski načrt, ki ga je treba objaviti v uradnem listu. “Nato bo najprej treba izdelati program komunalne opreme, dokumentacijo za gradbeno dovoljenje že pripravljamo, vložili pa ga bomo predvidoma julija; gradnja komunalne infrastrukture se bo začela jeseni, saj se občini mudi zaradi zbirnega centra za odpadke,” je razložila. Tudi vlagatelji v trgovinski del cone se že zanimajo za nakup prostorov.

Dom starostnikov tudi v Šenčurju?

Občina Šenčur se trenutno ukvarja s predlogom občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerega poskušajo vključiti tudi dom starostnikov. “Do same izgradnje doma bo preteklo še nekaj časa, prvi korak pa je, da se zanj določi prostor, in to bomo naredili s tem prostorskim načrtom,” pravi šenčurski župan Miro Kozelj. OPN naj bi bil sprejet do poletja. Lokacija doma pa bo v zahodnem delu kraja.

V Kranju se čaka dve leti
Občina si prizadeva za izgradnjo doma starostnikov, saj se zavedajo, da na Gorenjskem teh kapacitet primanjkuje. “Če nam bo uspelo dobiti investitorja in od države tudi koncesijo, potem bo dom verjetno hitro zapolnjen,” meni župan. Bližnja domova starostnikov v Preddvoru in Naklem sta namreč polno zasedena, v Kranju je čakalna doba dve leti, podobno je tudi v Bohinju. “Take objekte bi morala graditi država, vendar se njihova gradnja prepušča občinam, zato se zadeve odvijajo bolj počasi. Država se zaveda te problematike, ampak denarja za domove ni,” sklene Kozelj.

“Državo vodi birokracija”

“Od leta 2005 do danes nismo prišli nikamor. Ne vem več, kaj naj povem občanom. Zakonodaja se nenehno spreminja in zapleta.

Za sprejem občinskih prostorskih načrtov potrebujemo kar 37 soglasij, zakonsko predpisanih rokov pa se drži morda le 10 odstotkov soglasodajalcev. To državo vodi birokracija,” je na včerajšnjem soočenju županov zgornje Gorenjske s predstavniki vpletenih ministrstev dejal bohinjski župan Franc Kramar.

Maja Jeglič, predstavnica ministrstva za kulturo, je pojasnila, da povprečna zamuda traja kar 29 dni.

Birokracija in dovoljenja
Po besedah Valentine Gorišek, vodje oddelka za okolje in prostor Občine Jesenice, se ministrstva sama med seboj ne morejo dogovoriti. Dejala je, da so “zahtevali celo pregled kmetijskih projektov in mnenja kmetijske svetovalne službe za vsak projekt posebej”, česar po pojasnilih predstavnice ministrstva za kmetijstvo zakon sploh ne predvideva.

Podoben primer je predstavil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je dejal, da je morala Občina Radovljica pripraviti študije prometne ureditve pri prostorskem načrtu za staro jedro Krope, čeprav je cesta državna.

Težave z obvoznico Vrba in usklajevanji pa je predstavil žirovniški župan Leopold Pogačar: “Ko ministrico za kulturo prosiš, naj ti pomaga pri umestitvi obvoznice v okolje, ti odvrne, da ni ministrica za promet.

Ne ve, da je ravno soglasje njenega ministrstva pogoj za umestitev obvoznice. Med štirimi predlogi so na ministrstvu potrdili ravno tistega, za izvedbo katerega ni bilo pogojev.”

Z ministrstvom za okolje so pripravili peti predlog, za katerega pa Pogačar pravi, da bo sicer uvrščen v ureditveni načrt, a najverjetneje nikoli ne bo izveden.

Trajni posegi v prostor

Damjan Urankar z direktorata za okolje in prostor je kot glavno izpostavil številne spremembe zakonodaje. “Ni res, da smo blokatorji občin. Naša naloga je, da zagovarjamo javni interes v prostorskem načrtovanju.

Res je, da so postopki izjemno dolgi; v preteklosti jih je bilo manj, saj je bilo manj tudi občin. Gre za posege v prostor, ki pustijo trajne, včasih celo nepopravljive sledi, zato je o njih težko odločati čez noč ali včasih celo v enem mesecu.”

Za regijske načrte
Predstavniki ministrstev so se strinjali, da so za zamude krive spremembe zakonodaje, in po njihovem mnenju so nujno potrebna številna usklajevanja. Menijo pa, da se stanje izboljšuje in da bi regijski prostorski načrti stanje olajšali.

Na naše vprašanje, koliko zaposlenih na ministrstvih se ukvarja s prostorsko ureditvijo, so se odgovori navzočih predstavnikov ministrstev gibali med tri in sedem, kar pa je glede na dejstvo, da je v Sloveniji kar 210 občin, za reševanje vseh zahtevkov občutno premalo.