Knjižnica v garderobi

Občina Tržič bi rada prihodnje leto pri Osnovni šoli Križe zgradila prizidek. Z njim bi dobila več kot tisoč kvadratnih metrov prostorov, v katerih bi uredila ustrezno knjižnico, dodatne učilnice in oddelka za vrtec. Investicijski načrt, vreden 1,5 milijona evrov, bo občinska uprava sredi meseca predstavila svetnikom.

Povsem neprimerni prostori
“Trenutno se pouk izvaja v neprimernih prostorih, kar je posledica prostorske stiske,” je potrebo po prizidku upravičeval direktor občinske uprave Drago Zadnikar.

“Šola ima premajhno knjižnico, ki je kar v nekdanji garderobi. Neprimerna za pouk je tudi računalniška učilnica, urejena v hrambi športnega orodja v telovadnici. Učilnica za gospodinjstvo je premajhna, individualni pouk pa teče v ograjenem hodniku, ki ni ogrevan in ima slabo svetlobo,” je našteval Zadnikar. Za nameček otroci najvišjih razredov sedijo v klopeh drugošolcev.

Vrtec poka po šivih
S prostorsko stisko se spopadajo tudi v vrtcu Križe, ki gosti šest oddelkov, čeprav je prostora le za pet. Enega so zato uredili v telovadnici. Že naslednje šolsko leto bodo potrebovali še dva.

Tržičani pričakujejo, da bo levji delež investicije – 90 odstotkov – pokrila država s sredstvi razpisa za sofinanciranje investicij na področju šolstva.

Na ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da je še v pripravi in da bo najverjetneje objavljen septembra.

Razrito do volitev

Tržič je zadnja upravna enota na Gorenjskem, ki je dobila čistilno napravo. Čaka jo sicer devetmesečno poskusno obratovanje, nanjo tudi še ni priključena niti polovica občanov, je pa po mnenju župana Boruta Sajovica že v prvih dneh obratovanja dokazala pozitiven vpliv na okolje.

“Na prečiščenjih opažamo, da se v tržiški kanalizaciji najde marsikaj, kar tja ne spada, zato je njen pozitiven vpliv na okolje nesporen,” pravi. “Več kot soliden gradbeni dosežek v rekordnem času,” opozarja.

Kaj pa druga gradbišča
Medtem ko je gradnja čistilne naprave trajala približno osem mesecev, bo junija preteklo dve leti od začetka obsežnega projekta obnove kanalizacije, ki bi morala biti končana maja. Tržičani so ob številnih gradbiščih že malce nestrpni, pojavlja se tudi strah pred izgubo evropskih sredstev zaradi morebitnih zamud, vendar pa Sajovic zatrjuje, da “vse teče, kot je treba”.

Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar dodaja, da je kohezijska pogodba podaljšana, tako da je rok za dokončanje kanalizacijskega omrežja 30. september.

Čez mesec manj prahu
Sajovic se tudi sam zaveda, “da imajo ljudje občutek, da bi moralo iti hitreje, ampak zaradi obsega projekta to preprosto ne gre”.

“Evropska sredstva niso ogrožena,” zagotavlja, prav tako nimajo težav s financiranjem. Priznava, da ponekod res čakajo z nadaljevanjem, ampak zato, ker se usklajujejo z izvajalci, ki polagajo druge vode in inštalacije. “Čez en mesec bo bistveno manj prašno,” napoveduje.

Rekorden vpis v tržiške vrtce

Z dvema novima modularnima prizidkoma v Križah se namerava tržiška občina v prihodnjem šolskem letu odzvati na letošnji povečan vpis v vrtce. Ocenjuje, da bo za okrog 40 otrok zmanjkalo 
prostora.

“Letošnji vpis otrok v tržiške vrtce je rekorden,” pravi župan Borut Sajovic in opozarja, da jih je vpisanih krepko čez 500. “Treba je hitro v akcijo,” poudarja. Z modularnimi enotami so prostorsko stisko po Sloveniji že reševali – denimo v Škofji Loki. Konec meseca jih bo na seji predlagal tudi mestnemu svetu.

Zakaj moduli
“Število rojstev raste in pada ciklično. Te oddelke trenutno potrebujemo, verjetno pa bo tudi čas, ko bo rojstev manj. V Tržiču smo vrtce že zapirali. Z modularnimi enotami je to lažje,” meni Sajovic. Prav v Križah bo na obstoječo enoto največji pritisk, pa dodaja direktor občinske uprave Drago Zadnikar.

Kako daleč so
“Smo v fazi projektiranja in zagotavljanja sredstev. Do jeseni bomo naredili vse, da bomo zagotovili streho za vse otroke,” sklene Sajovic.

“Kaj pa škodi majhen kakec”

Ukrep. Precej strožji režim se za lastnike psov obeta v Tržiču. Občinska uprava namreč pripravlja odlok, ki bo med sprehodom za pasje iztrebke zahteval obvezno vrečko. Da so velik problem, nas je konec tedna opozorila stanovalka v Bistrici.

“Majhen kakec”
“Vse lepo in prav (da imajo lastniki pse, op. a.), če bi se zavedali, da zelenice niso za opravljanje potrebe,” je dejala. “Lastniki psov pozabljajo, da se po teh travnikih igrajo otroci in da moramo tudi odrasli zelo paziti, da ne stopimo na iztrebek,” se je čudila nad neodgovornostjo in dodala, da se nekateri celo izgovarjajo na velikost psov. “Češ, kaj pa škodi tako majhen kakec, pravijo,” je z glavo zmajevala bralka.

Težko dokazljivo
Tržiška občina ima sicer odlok, po katerem morajo lastniki psov pospraviti iztrebke. Da se ga ne držijo, se zaveda tudi župan Borut Sajovic, opozarja pa na veliko nemoč. Redarji namreč zelo težko dokažejo, da je pes res lastnikov, hkrati pa lahko ukrepajo le na javnih površinah, na zasebnih pa ne. “Dlje časa se že trudijo, pa jim ni uspelo izreči nobene mandatne kazni,” je dejal Sajovic.

Stik nevaren
Sajovic sicer bolj stavi na ozaveščanje. Opozoril je, da ni manjši pasji iztrebek nič manj nevaren od velikega in da se lahko otroci ob stiku – ne glede na velikost – okužijo z zajedalci. “Ni eroblem samo možnost okužbe otrok, ampak tudi odnos do kmetov, ki travniki uporabljajo za pridobivanje krme,” je spomnil Sajovic.