Zrušili ga bodo avgusta

Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) bo v začetku avgusta začela podirati carinske objekte nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. V drugi fazi bodo na platoju zamenjali dotrajano voziščno konstrukcijo, uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo.

Uredili bodo točko za postanke, torej parkirišča za avtodome, avtobuse in avtomobile ter dodaten vozni pas za dostop do stare ljubeljske ceste. “Naša glavna želja je bila, da se uredi dostop do stare ljubeljske ceste, saj je pozimi priljubljeno sankališče, jeseni na njej potekajo dirke starodobnikov, priljubljena pa je tudi pri gorskih kolesarjih in pohodnikih, saj je izhodišče za številne planinske ture,” je pojasnil podžupan Občine Tržič Jure Meglič.

Nazadnje bodo postavili še turističnoinformacijske table. Investicija, ki jo v celoti financira DRSC, je vredna okoli 370 tisoč evrov. Promet bo v času podiranja mejnih objektov in urejanja mejnega platoja potekal nemoteno, večino del pa naj bi opravili še letos.

Kalvarija do olajšanja

Gorenjska v soboto po 13. uri nima dežurne zobozdravstvene službe, opozarja Maja Plementaš iz Tržiča. S hudimi bolečinami je prejšnjo soboto preživela nekajurno kalvarijo.

Gorenjska ni v mreži
Plementaševo je zob začel boleti okrog 18. ure. Najprej je preverila, kje na Gorenjskem naj bi bil takrat najbližji dežurni zobozdravnik, a je spoznala, da ga ni.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Jože Veternik je to potrdil. Še več, opozoril je, da regija nima dežurnega zobarja niti v nedeljo niti med prazniki. “Ni vključena v mrežo dežurnih služb,” je pojasnil in dodal, da je sobotno dopoldansko dežurstvo v Kranju pravzaprav plod lastne režije OZG.

Neprijetna avantura
Ker je Plementaševa neuspešno klicala tudi več kot 30 gorenjskih privatnikov, se je odpravila na Metelkovo v Ljubljano. “Tam pa zopet šok,” podoživlja občutke.

Dežurni zobozdravnik v Ljubljani med 16. in 21. uro ne dela, izvedela pa je tudi, da oskrba ni brezplačna in da pacienti drugih občin plačajo več kot Ljubljančani, kar se ji zdi diskriminatorno.

Vseeno je počakala in bila sicer z delom zobozdravnice zadovoljna. “Takoj sem začutila olajšanje. To pa se zmanjšalo takoj, ko mi je sestra dala račun za 91,3 evra,” se spominja.

Nadstandard
Plementaševi se zdi sramotno, da je edina delujoča dežurna zobna ambulanta v nočnem času zasebna.

Na spletni strani Zdravstvenega doma Ljubljana opozarjajo, da gre za nadstandard. “Kar pomeni, da ne spada med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in je tako samoplačniška,” pišejo. Priložen imajo tudi cenik.

Kaj pa Gorenjska
Veternik pričakuje, da bo Gorenjska vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant prihodnje leto. Ministrstvu za zdravje (MZ) je v ta namen pred kratkim posredoval pobudo, prejel naj bi tudi neformalno zagotovilo, da se bo to zgodilo.

Na MZ so v četrtek sprejetje pobude potrdili. Možnosti niso izključili, se jim pa zdi zdi smiselno, glede na dobro razvito mrežo, premisliti, koliko dežurnih zobnih ambulant in kje res potrebujemo.

Knjižnica v garderobi

Občina Tržič bi rada prihodnje leto pri Osnovni šoli Križe zgradila prizidek. Z njim bi dobila več kot tisoč kvadratnih metrov prostorov, v katerih bi uredila ustrezno knjižnico, dodatne učilnice in oddelka za vrtec. Investicijski načrt, vreden 1,5 milijona evrov, bo občinska uprava sredi meseca predstavila svetnikom.

Povsem neprimerni prostori
“Trenutno se pouk izvaja v neprimernih prostorih, kar je posledica prostorske stiske,” je potrebo po prizidku upravičeval direktor občinske uprave Drago Zadnikar.

“Šola ima premajhno knjižnico, ki je kar v nekdanji garderobi. Neprimerna za pouk je tudi računalniška učilnica, urejena v hrambi športnega orodja v telovadnici. Učilnica za gospodinjstvo je premajhna, individualni pouk pa teče v ograjenem hodniku, ki ni ogrevan in ima slabo svetlobo,” je našteval Zadnikar. Za nameček otroci najvišjih razredov sedijo v klopeh drugošolcev.

Vrtec poka po šivih
S prostorsko stisko se spopadajo tudi v vrtcu Križe, ki gosti šest oddelkov, čeprav je prostora le za pet. Enega so zato uredili v telovadnici. Že naslednje šolsko leto bodo potrebovali še dva.

Tržičani pričakujejo, da bo levji delež investicije – 90 odstotkov – pokrila država s sredstvi razpisa za sofinanciranje investicij na področju šolstva.

Na ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da je še v pripravi in da bo najverjetneje objavljen septembra.

Brez tehničnega ni odprtja

Novi avtocestni priključek v Naklem v smeri Ljubljane bo odprt prihodnji teden, napoveduje družba za avtoceste (Dars).

Gradbena dela so sicer že približno en teden končana, kar so na Darsu potrdili, vendar pa kljub temu priključek še ni predan namenu.

Tehnični pregled
Pri Darsu pojasnjujejo, da čakajo na tehnični pregled, ki je napovedan za jutri. “Ni možno, da bi ga predali prej,” je dejal Marjan Koler iz službe za komuniciranje pri Darsu.

Na vprašanje, ali odprtje zavlačujejo morebitne tehnične ali druge težave težave, je odgovoril, da bo z odgovori na vsa vprašanja glede ustreznosti priključka postregel prav omenjeni pregled.

“Dars bo priključek predal prometu takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja, predvidoma v začetku prihodnjega tedna,” je
zaključil.

Veliko koristi
“S tem bo končano obdobje, ki je trajalo več kot deset let in v katerem smo si prizadevali za izgradnjo priključka, ki je v preteklosti že bil, a je bil ob načrtovanju gradnje gorenjske avtoceste ukinjen,” je že pred časom dejal nakelski župan Ivan Štular, meneč, da bo nov priključek velika pridobitev za prebivalce njegove in tržiške občine, zlasti za razvoj turizma.

Razbremenil pa naj bi tudi regionalno cesto Podbrezje–Naklo in preusmeril tovorni promet na 
avtocesto.

Puljenje za kupce

Konkurenca. “V Tržiču bomo imeli največ živilskih trgovin v enem kilometru,” ugotavlja bralec Žurnala24. Ob Mercatorjih, Sparu in Eurospinu rasteta še Hofer in Lidl. Postavlja se vprašanje, ali je kupna moč Tržičanov res tako velika, da bodo lahko vse trgovine preživele.

Tržič ne odstopa
Župan Borut Sajovic je ocenil, da Tržič glede števila trgovin z živili ne bo odstopal, je pa opozoril, da je to stvar zasebnih investitorjev. “Občina nima na take investicije nobenega vpliva,” pravi, prepričan, da trgovci v Tržič vstopajo premišljeno. “Kapital ne vlada na pamet,” meni; pravi tudi, da občani večje število različnih živilcev pozdravljajo. “Bolj pestre trgovske ponudbe si želi 65 odstotkov Tržičanov,” sklene.

“Ne rečem, da je problem,” na to pravi bralec iz Tržiča, ki ni želel biti imenovan. Strinja se, da je pestra izbira za ljudi dobrodošla, če bodo konkurenci primerne tudi različne cene blaga. Se pa sprašuje, ali lahko toliko trgovin na kupu sploh zdrži. “Dvomim, da bodo Tržič obiskovali kupci od drugod, kar pomeni, da bodo trgovine odvisne zgolj od kupne moči in nakupovalnih navad Tržičanov,” pojasnjuje.

“To je vojna”
Da trgovci pridejo na že dobro pokrito območje premišljeno, pravi tudi Janez Prašnikar, redni profesor na ekonomski fakulteti. Motiv je lahko izrazito nagajanje konkurenci.

“To je vojna. Če se denimo izve, da gre enemu trgovcu slabo, ga konkurenca napade tam, kjer mu gre dobro,” pojasni za primer. Ne izključuje, da katera od trgovin v Tržiču puljenja za tržni delež ne bo preživela, vendar pa večje škode v tem ne vidi, saj je mogoče halo na komunalno opremljenem zemljišču hitro preurediti za drugo dejavnost.

Kdo naseda komu?

“Bojimo se, da bo vodstvo stranke znova nasedlo Ruparju in njegovim klientelističnim somišljenikom v Tržiču,” so v anonimnem pismu, naslovljenem na predsednika SDS Janeza Janšo, zapisali “simpatizerji in člani tržiške SDS”.

Pavla Ruparja, ki naj bi znova kandidiral za župana, so obtožili, da je sprivatiziral občinski odbor SDS in se kot predsednik odbora sam izbral za kandidata stranke. V pismu so mu očitali tudi nelojalnost ter omenili možnost njegove kandidature na listi Borisa Popoviča, če ne bo dobil podpore SDS. Kot so dodali, si želijo kandidature ugledne članice Vide Raztresen ali katerega od drugih “moralno pokončnih članov stranke”, zato upajo, da bo stranka Ruparju odrekla podporo. Avtorji pisma so sklenili, da so se za anonimni protest odločili, ker se želijo izogniti šikaniranju.

Ruparja ne skrbi
Kot je za Žurnal24 povedal Rupar, je prepričan, da gre pri očitkih za novo afero, ki jo poskušajo proizvesti njegovi politični konkurenti. Dodal je, da je bil na sestankih deležen polne podpore strankinega odbora, nasprotniki pa naj bi se ga bali. “Zahvaljujem se jim za skrb in jim želim veliko sreče,” je dejal Rupar in pristavil: “Pri kandidaturi bom vztrajal, v takšne afere pa se ne bom vpletal, saj bom kandidiral s svojim programom.”

Tržiški župan Borut Sajovic je Ruparjeve očitke zavrnil: “Pozicija v Tržiču se ne ukvarja z opozicijo, saj z delom SDS dobro sodelujemo.” Dodal je, da so nesoglasja v tržiški SDS znana že iz občinskega sveta in da bi bil svojevrsten precedens, če bi za županskega kandidata imenovali človeka, pravnomočno obsojenega za 43 različnih kaznivih dejanj.

“Lahko potrdim, da v odboru ni nič narobe. Kandidata smo večinsko podprli, zato mislim, da za anonimko stojijo ljudje, ki do njega gojijo določene zamere,” pa je dejala Raztresnova.

Pred volitvami še na sodišče

“To je politična obremenitev tožilstva,” je včeraj na sodišču v Kranju v zagovor povedal Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan in poslanec, ki obtožbo, da je Občino Tržič leta 2003 oškodoval za 2.400 evrov, v celoti zavrača.

Nadaljevanje sojenja bo 13. septembra, čeprav je sodnica sprva predlagala poznejši datum. Rupar je namreč opozoril, da bi bilo to tik pred lokalnimi volitvami, na katerih namerava kandidirati.

“Imeli smo se luštno”
Spomnimo: Rupar naj bi leta 2003 Občini Tržič predložil račun za plačilo bivanja 17- ali 18-članske občinske delegacije v hotelu Elisabeth v pobratenem mestu Sainte-Marie-aux-Mines, čeprav naj bi bivanje plačali Francozi.

Včeraj je povedal, da se spominja, kako je v Franciji sam plačal okoli 1.900 evrov, nekaj denarja je založil Darko Jarc, mož takratne direktorice občinske uprave, nato pa so vsi skupaj nabrali še preostanek, okoli 160 evrov.

To je potrdila tudi Ruparjeva žena Marija Rupar, ki se omenjene gotovine spomni. “Imeli smo se luštno, vse je potekalo v redu,” je povedala Ruparjeva, ki pa se ne spomni, zakaj je denar založil prav Jarc in kaj se je pozneje dogajalo z računom.

Ruparju spet očitki

Na zatožno klop kranjskega sodišča mora danes okoli poldneva spet sesti nekdanji tržiški župan in poslanec Pavle Rupar. Tokrat mu bodo začeli soditi, ker naj bi občinski proračun leta 2003 oškodoval za okoli 2.400 evrov.

Dvakrat plačan hotel
Rupar naj bi zlorabil županski položaj, ko je po vrnitvi z obiska iz s Tržičem pobratenega francoskega mesta Sainte-Marie-aux-Mines na občini domnevno neupravičeno zahteval povračilo stroškov, ki naj bi jih sam plačal za bivanje tržiške občinske 20-članske delegacije v tamkajšnjem hotelu. Kranjsko tožilstvo bo na sojenju Ruparju poskušalo dokazati, da naj bi francoski gostitelji tržiški delegaciji plačali za dobrih 2.400 evrov stroškov nastanitve in izkoriščenih storitev, kolikor je znašal račun hotela Elizabeth, ki ga je ob vrnitvi predložil Rupar. “Prek dokaznega postopka se bo zagotovo izkazalo, da je račun za hotelske storitve sebe in svojih sodelavcev na obisku v Franciji dejansko plačal Pavle Rupar kot župan in vodja delegacije,” v imenu svojega varovanca pojasnjuje Franci Matoz, Ruparjev zagovornik.

Še za čistilno napravo
Kranjska preiskovalna sodnica pa naj bi nedavno končala tudi preiskavo o še enem domnevnem Ruparjevem oškodovanju občinske blagajne leta 2002. Nekdanji župan je moral sodnici pojasniti, ali avstrijska družba Aquaplus od tržiške občine res ni prejela za okoli 80 tisoč evrov plačila, čeprav naj tega denarja ne bi bilo več na občinskem računu. Tolikšno vsoto naj bi namreč občina avstrijskemu gradbincu obljubila za izdelavo načrtov za gradnjo komunalnega omrežja in čistilne naprave, preden bi se Tržičani z Avstrijci sploh začeli pogajati za pridobitev gradbenega posla.

Bitka za regres

Tržič. Uprava Peka želi letošnji regres delavcem izplačali z zamikom. Vzrok so finančne težave. Marta Gorjup Brejc je na ponedeljkovem svetu delavce prosila za razumevanje, sindikat pa njenim nameram nasprotuje.

Drugi del v obrokih
Zaposleni v Peku so konec maja del regresa že dobili. Drugi del je Brejčeva prvotno napovedala za konec julija, v ponedeljek pa delavce seznanila z namero, da bi tudi ta drugi del izplačala v dveh obrokih, oziroma dveh četrtinah. Tretjo še vedno v skladu z napovedmi konec julija, zadnjo pa oktobra.

»Mi smo proti,« je dejala sindikalistka Sandra Lang in potrdila, da je o tem že razpravljal izvršni odbor sindikata. »Soglasno smo odločili, da je treba ves drugi del regresa izplačati v celoti in po koledarju, torej konec julija,« pravi.

Že lani težave
»Že lani smo imeli z drugim delom regresa precejšnje probleme,« pojasnjuje vztrajanje sindikata in nerazumevanje za predlog uprave Langova. Ravno zaradi tega so letos od uprave pri sprejemanju delovnega koledarja zahtevali datum. »Pristali smo na dva obroka, zdaj naj se pa vodstvo svojih datumov drži,« je odločna.

Vsak evro dobrodošel
»Delavci nimajo tako visokih plač. Bližajo se počitnice, ljudje nameravajo na dopust, vsak evro je dobrodošel,« je še dodala. Sindikat je vodstvo Peka z zahtevo seznanil včeraj, Langova pa še ni vedela, kakšni bodo morebitni ukrepi, če bi bi Brejčeva vztrajala pri zamiku izplačila regresa.

Potrebujejo sredstva
Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc je napovedala, da bo predloge in argumente predstavnikov delavcev upoštevala, končna odločitev pa še ni bila sprejeta. »Soglasna odločitev bo sprejeta v kratkem,« je dejala.

Kot razlog za predlog o zamiku regresa je Brejčeva navedla, da Peko potrebuje dodatna finančna sredstva. »Za nakup potrebnih materialov za proizvodnjo naročene obutve prej, kot je bilo običajno do sedaj, bi si Peko pri kooperantih v času, ko bodo Pekovi zaposleni na kolektivnem dopustu, zagotovil potrebno količino zgornjih delov za izdobavo že naročene obutve,« pojasnjuje Brejčeva.

Manjši obisk zaradi obnove

Sedem odstotkov nižji obisk v prvih petih mesecih letos opaža tržiški turistično-promocijski in informacijski center. Podobno pričakujejo nekaj manj turistov tudi poleti. Niso zaskrbljeni. Upad pripisujejo obnovi mestnega jedra, zato razmišljajo, kako bi turiste pritegnili na obrobje.

Privlačno tudi obrobje
“V samem mestnem jedru zaradi gradbenih del pričakujemo nekoliko manj turistov kot lani, zato smo okrepili promocijo zanimivih destinacij zunaj mestnega jedra,” pravi Petra Hladnik in dodaja, da obisk mestnega jedra spodbujajo tudi z organizacijo odmevnih prireditev. Ena od takih bo sobotni festival tržiških bržol.

Novosti
Poleti bodo turistično ponudbo dopolnili z odprtjem razstavno-izobraževalnega središča v Dovžanovi soteski. “Poleg tega smo na podlagi nove turistične identitete Tržiča, ki temelji na zgodovinski povezanosti mesta z maršalom Radetzkyjem, oblikovali nov enodnevni turističen program, ki združuje kulturno in naravno dediščino Tržiča,” razlaga Hladnikova.

Veliko pričakuje tudi od novoustanovljenega zavoda za turizem, ki naj bi dejavneje in bolj tržno naravnano skrbel za razvoj turizma v občini. “Problem Tržiča ostaja majhna ponudba namestitvenih zmogljivosti, zato je kratkoročni razvoj namenjen predvsem izletniškemu turizmu,” sklene Hladnikova.