Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

občina Radovljica

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Predavanje: Zgodbe, ki jih odstira bolezen – Radovljica, 30. avgust 2010

V poštni predal Gorenjskega bloga smo prejeli vabilo na predavanje “Zgodbe, ki jih odstira boleten”.

Predavanje bo v Radovljici dne 30. avgusta 2010 ob 17:00. Podrobnosti spodaj:

Skupaj lahko prisluhnemo predavanju: »Zgodbe, ki jih odstira bolezen».

Predavanje bo 30.avgusta 2010 ob 17-ih, na Gorenjski 25, v Radovljici ( kjer so prostori našega društva) – v sejni sobi.

Tokrat nam bo predavala: Anja Simonič, univ.dipl.psih. – bolnišnica Golnik

HOSPIC – OO GORENJSKA

Se veselimo srečanja z vami. Toliko, da veste, da smo skupaj na poti.

Lep pozdrav,

Hospic – OO GORENJSKA
Zanj: Urška Humar

Radovljica, 20. avgust 2010

Preberite si še naslednje objave:

Ekoturizem v Kampu Šobec odvisen od občine – Lesce, julij 2010

Šobec čaka občino

“Problem je kanalizacija, ki jo mora zgraditi občina, vendar primarni kanal ni med prednostnimi projekti. Brez urejene kanalizacije pa ne moremo uresničiti naših projektov,” je za Žurnal dejal Zlatko Kavčič, predsednik leške krajevne skupnosti in Turističnega društva (TD) Lesce, ki je lastnik Campinga Šobec.

Računajo na več

Zasedenost. V Campingu Šobec so imeli letos 5.500 gostov in 17 tisoč nočitev. Računajo, da bo letošnja sezona za deset odstotkov boljša od lanske, ko so v kampu našteli 18 tisoč gostov in 70 tisoč nočitev.

Zdajšnja trgovina je za kamp s petimi zvezdicami neprimerna, potrebujejo tudi večjo in sodobnejšo restavracijo, novogradnji pa načrtujejo že več let.

Pred tremi desetletji so se odločili za ekoturizem, vendar ga brez urejenega čiščenja odpadnih voda ne morejo v celoti uresničevati.

“Občina mora zgraditi primarni kanal, ker pa ne vemo, kdaj se bo to zgodilo, se z našim projektom tudi ne moremo prijaviti na razpis za evropska sredstva,” je poudaril Kavčič.

Gradnja trgovine in restavracije bo stala najmanj dva milijona evrov, urediti pa želijo tudi hipodrom. Zdajšnje stavbe bodo porušili in zgradili nove hleve, glede steze pa še ni odločeno, ali bo ostala ali jo bodo odstranili.

“Steza ne ustreza mednarodnim tekmam, poleg tega želimo razvijati dresurno in terapevtsko jahanje. Urejanje bo trajalo od pet do deset let, tudi pri tem projektu pa računamo na evropski denar,” je pojasnil.

Turistično naselje Mivka
Na območju Mivke pa naj bi podjetje Intering holding gradilo hotel z 200 sobami, bazene in deset objektov z več kot sto apartmaji, gradnja naj bi stala od 60 do sto milijonov evrov. “Pri tem projektu ne bomo sovlagatelji, upam pa, da bomo dobro sodelovali,” je sklenil Kavčič.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Zaposleni v hotelu Drnča ne dobivajo plač – Dvorska vas, julij 2010

Drnča pred prisilko

Težko je, saj plače zamujajo. Dolgujejo nam del aprilske in majsko plačo. Veliko jih je že odšlo. Tisti, ki ostajamo, moramo najti še kakšno delo za zraven, da lahko plačamo položnice,“ so včeraj za Žurnal24 povedali zaposleni v hotelu Drnča v Dvorski vasi, ki so zaman čakali na sestanek z novim direktorjem Miho Živcem.

Dočakali ga nismo niti novinarji, je pa Živec v sporočilu za javnost zapisal, da v družbi Predence pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev o začetku postopka prisilne poravnave.”Osnovni cilj je, da bi v postopku prisilne poravnave v čim večjem deležu dosegli poplačilo upnikov ter zagotovili obstoj in razvoj Hotela Drnča,“ je še zapisal.

Šest največjih upnikov družbe Predence, ki je zgradilo hotel, je namreč postalo lastnik te družbe, največji med njimi je novomeško podjetje Neo dom ladjedelništvo, iz katerega je tudi novi direktor. O tem, kakšen status ima nekdanji lastnik Predenca, podjetje Izolacija Kepic Milana Kepica pa Helena Vokič, vodja trženja v družbi Predence, ni želela govoriti. “O tem nimam nobene informacije,“ je bila kratka.

Tudi občinski dolžnik

Tega ne bi komentiral. Imeli smo šest ponudb, a je bila Kepiceva najugodnejša.

Janko S. Stušek, radovljiški župan, na vprašanje, ali se je občina uštela pri izbiri podjetja Izolacija Kepic

Živec naj bi se danes sestal s 16 zaposlenimi, zagristi pa bo moral v še eno kislo jabolko, saj ima družba Predence blokiran račun. Še ta teden naj bi se z Živcem sestal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.

Predence nam dolguje dobrih 56 tisoč evrov, za to vsoto smo vložili izvršbo in zavarovali občinski denar,“ je dejal župan. Po Stuškovih besedah bi bil za kompleks Drnča najslabši stečaj, o 120-metrskem odseku obvozne ceste, ki jo morajo še zgraditi pa je dejal: “Upam, da bo zgrajena čim prej, z novimi lastniki pa se moramo dogovoriti glede plačila izgradnje.“

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Obnova kulturnih spomenikov v Kropi – julij 2010

Spomeniki v novih oblačilih

Obnova. Skoraj tri leta po uničujočih poplavah kulturni spomeniki v Kropi končno dobivajo lepšo podobo.

Trenutno končujejo obnovo pete hiše in restavrirajo eno od znamenj, skupaj pa morajo obnoviti 18 kulturnih spomenikov, med njimi 15 stanovanjskih hiš, vigenjc Vice, Slovensko peč in spomenik NOB, ter dve znamenji.

Obnova bi morala biti končana do konca junija, vendar so dela zahtevnejša, kot so pričakovali, poleg tega morajo nekatere materiale pridobiti iz tujine. Stala bo 242 tisoč evrov, denar je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, za nadzor skrbi Restavratorski center RS, obnovo pa spremljajo tudi strokovnjaki s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije.

ZVKD prisluhnil Kroparjem
“Na obnovo smo Kroparji dolgo čakali, zato smo zadovoljni, da končno postaja lepša. Čeprav poteka počasneje, kot je bilo predvideno, verjamemo, da bodo dela kmalu končana. Na hišah obnavljajo fasade ter ponekod okna in vrata, zadovoljni pa smo tudi, da za strokovno obnovo skrbi konservatorka Saša Roškar ter da je stekel dialog z domačini in lastniki spomenikov,” je za Žurnal24 povedala Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa in lastnica ene od že obnovljenih stanovanjskih hiš.

Kroparji si želijo, da bi se našel denar tudi za gradnjo kamnitega Koruznega mostu, ki bi nadomestil začasnega lesenega. “Kako poplavno varna je Kropa in kako kakovostni so jezovi za umirjanje Kroparice, pa se bo šele pokazalo,” je dodala Kavčičeva.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Nesoglasje med Aeroklubom Lesce in vodstvom letališča – Lesce, julij 2010

Letala še kar prizemljena

“Sporno je, da se nam v pogodbi oziroma sporazumu podtikajo še stroški – na leto za več kot 50 tisoč evrov –, ki niso točno določeni in se lahko med letom poljubno spreminjajo, kar pomeni, da ne bomo nikoli vedeli, koliko bomo zares plačali,” je za Žurnal dejal Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba Lesce.

Zaradi nepodpisane pogodbe člani kluba na leškem letališču ne morejo leteti. “Ne moremo niti vzdrževati letalskih licenc niti trenirati in tekmovati. Nismo se mogli udeležiti že štirih mednarodnih tekmovanj, vprašljiva je tudi udeležba na državnem prvenstvu konec julija, s katerega smo se po navadi vračali s kolajnami,” je pojasnil Kolar.

Aeroklub Lesce
Tradicija. Aeroklub Lesce, v katerem je 300 članov, je pred 60 leti na leškem letališču – namenjeno je športnemu in turističnemu letenju – začel letalsko dejavnost, ki ima na Gorenjskem že 80-letno tradicijo. Leta 1994 je ustanovil javni zavod Alpski letalski center (ALC), njuno poslovanje pa se je pred šestimi leti ločilo. V aeroklubu skrbijo tudi za šolanje novih pilotov.

Nesoglasje med aeroklubom in vodstvom letališča je videti nerešljivo, težko razumljivo je tudi dejstvo, da je, kot zatrjuje Kolar, njihova zdajšnja pogodba veljavna, dokler ne podpišejo nove. Ta pa je za klub nesprejemljiva, kajti poleg letne najemnine 12 tisoč evrov bi morali plačevati še za več kot 50 tisoč evrov stroškov. “Zdaj lahko v Lescah leti le peščica pilotov, ki so v dobrih odnosih z direktorjem Pavletom Škoficem,” je dodal Kolar.

Žogica na strani kluba
Neurejeno je tudi lastništvo 17 letal, ki jih je pred leti kupil aeroklub. “Občina ni uredila lastniškega vpisa zanje, zdaj pa nas s tem izsiljuje, da ne moremo leteti,” je poudaril Kolar.

V klubu se sprašujejo, komu so trn v peti, in opozarjajo na prikrite namere po privatizaciji letališča ter na negospodarno poslovanje direktorja, ki naj bi onemogočal turistično letenje. Škofic je pojasnil, da so panoramski leti po novem mogoči le ob predhodni rezervaciji, jadralna letala pa lahko vlečejo samo letala, ki imajo vgrajen vitel za vlečno vrv.

69 tisoč evrov na leto Aeroklub Lesce stane vzdrževanje letal.

O pogodbi za aeroklub prvi mož letališča pravi, da gre za najugodnejšo različico in da je žogica na strani kluba. “Če ne bomo našli skupnega jezika, bomo zadevo predali v reševanje sodišču. Zdajšnji sporazum pa je zame od 1. januarja neobvezujoč,” je pojasnil Škofic.

Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je na naše vprašanje, ali bo posegel med klub in vodstvo letališča, odgovoril: “Svoje mnenje sem že napisal; naj se sporazumejo. Moja naloga je, da poskrbim za zakonitost, vse drugo pa mora klub doreči z direktorjem letališča.”

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

KS Radovljica obnovila park pri lipi samostojnosti – junij 2010

Obnova parka pri lipi samostojnosti

KS Radovljica je v letošnjem letu med drugim iz sredstev investicij obnovila tudi park pri lipi samostojnosti. Preplastili smo pločnik, zamenjali dotrajane robnike, namestili manjkajoče granitne plošče in naredili dve stopnici vzdolž parka. Dela so bila opravljena še pred proslavo ob dnevu državnosti, ki je zato potekala že v novem ambientu.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Novice - Krajevna skupnost Radovljica.

Preberite si še naslednje objave:

V Radovljici odprli nov atletski park – 22. junij 2010

Radovljičani dobili atletski park

Športno. Ob radovljiški osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so včeraj popoldne odprli nov atletski park.

Zgrajen je po standardih Mednarodne atletske zveze in Atletske zveze Slovenije, zato bodo na njem lahko prirejali tudi državna tekmovanja vseh kategorij. Na 16 tisoč kvadratnih metrih so šeststezno 400-metrsko tekališče, skakališče v daljino, troskok, višino in skok s palico ter metališče za kroglo in kopje. V parku sta še manjši nogometni igrišči s premičnimi goli, ki ju bodo lahko uporabljali po zasaditvi trave predvidoma v enem letu. Park so zgradili na zemljišču dotrajanega stadiona, upravljala ga bo OŠ Antona Tomaža Linharta, odprt pa bo od 7. do 22. ure.

Atletski miting krstil park
Ureditev atletskega parka je stala 800 tisoč evrov, večino denarja je zagotovila Občina Radovljica, šolsko ministrstvo je prispevalo dobrih 97 tisoč evrov, Fundacija za šport dobrih 61 tisoč evrov in Služba vlade RS za regionalni razvoj 178 tisoč evrov. Kot je poudaril radovljiški župan Janko S. Stušek, je novi park namenjen športni vzgoji otrok in mladine, športnim treningom in rekreaciji.

Po slovesnem odprtju je bil včeraj na novem parku miting Radovljica 2010, ki ga je pripravil Atletski klub Radovljica, tekmovalci pa so se v kategorijah moški, ženske, mladinci in dečki/deklice pomerili v teku na 60, 100, 400, 800 in 1.000 metrov ter v skokih v daljino in višino.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Zapisnik 20. seje odbora za prostor – Radovljica, 17. junij 2010

Zapisnik 20. seje odbora za prostor

KRAJEVNA SKUPNOST
R A D O V L J I C A datum : 17.06.2010
Odbor za urbanizem, komunalne zadeve in varstvo okolja

Z A P I S N I K

20. seje odbora, ki je bila dne 16.6.2010 ob 19.00 uri v prostorih Krajevne skupnosti.

Prisotni: Matjaž Pangerc, Zvonko Prezelj, Marko Markelj
Opravičeno odsotni: Franc Markelj, Marko Podržaj
Ostali prisotni:

DNEVNI RED:

1. Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje.
2. Razvojni program občine Radovljica do 2020.
3. Prodaja občinskih zemljišč-mnenje (Vovk Zdravko, Ovsiše 31).
4. Soglasje za nadstrešnico – Kocka bar (Lidija Pogačar).
5. Razno.

Ad.1)
Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje
Na predlagani dnevni red in zapisnik ni bilo pripomb.
Zapisnik je bil soglasno sprejet.

Ad. 2)
Razvojni program občine Radovljica do 2020.
Na osnovi podrobnega pregleda Izvedbenega dela razvojnega programa do leta 2020, ki smo ga prejeli s strani Občine so bile oblikovane naslednje pripombe in vprašanja:

Splošno: – ocenjena vrednost projektov bi morala biti porazdeljena po posameznih letih, da se
vidi intenziteta del in usklajenost s proračunom,
- ocenjena vrednost glede na stanje v naravi ni logična (npr.: asfaltiranje ceste
Mošnje-Radovljica 60.000 € / razširitev in rekonstrukcija Bevkove ulice do
bencinske črpalke 120.000 € ?).
- str. 9: Cesta Svobode – ali ocena vrednosti vključuje rekonstrukcijo mostu in ceste do Linhartovega trga; potrebno bi bilo vključiti tudi rekonstrukcijo opornega zidu pod potjo pod Kunstljem,
- str. 9: Kranjsko in Šercerjevo ulico bi bilo potrebno zaključiti pred 2012 !
- str. 10: Preplastitev ceste na Mlako – kakšna je nameravana izvedba preplastitve; predvideti je potrebno asfaltiranje !
- str. 10: Vurnikova galerija – kakšna je dejanska možnost izvedbe?
- Str. 11: pločnik Špar-Filipič – moral bi biti v 1. prioriteti, saj je glede na frekvenco prometa zelo nujen; ali je vrednost 20.000 € realna?
- str.14: Grajski park – zanima nas izvedbeni projekt in obseg ureditve, predvidena mora biti celovita obnova parka,
- str.18: Atletski park pri OŠ – dodana mora biti nova alineja: – dokončanje atletskega parka (skok v daljavo in troskok, preplastitev južnega segmenta s tartanom).

Ad.3)
Prodaja občinskih zemljišč-mnenje (Vovk Zdravko, Ovsiše 31).
Na podlagi pregledanega gradiva in ogleda v naravi, Odbor za Prostor KS Radovljica daje pozitivno mnenje za menjavo zemljišč – opuščene javne poti parc. št 1693 k.o. Mošnje z dejansko potjo, ki poteka po parc. št. 1190 iste k.o., vedno pa mora biti zagotovljen dostop vsem lastnikom do njihovih kmetijskih površin.

Ad.4)
Soglasje za nadstrešnico – Kocka bar (Lidija Pogačar).
Mnenje: KS Radovljica kot upravljalec skupnih površin tržnice ni pristojna za izdajo soglasij; soglasje za vse posege na skupnih površinah tržnice je potrebno pridobiti od lastnika zemljišča – v tem primeru je to Občina Radovljica.

Ad. 5)
Razno.
- Pod točko razno ni bilo pobud.

Seja je bila zaključena ob 20.30 uri.

Zapisal: Bojan Gregorčič

Predsednik odbora:
Matjaž Pangerc

 


 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Obvestila - Krajevna skupnost Radovljica.

Preberite si še naslednje objave:

Center Matevža Langusa ima novo sončno elektrarno – Radovljica, junij 2010

Privarčevali za plavanje

V Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Matevža Langusa v Radovljici so v petek pognali novo sončno elektrarno Sončnica, z manjšimi stroški električne energije pa bodo lažje izvajali program plavanja za varovance.

Stala je 50 tisočakov
Zanjo so z dobrodelno akcijo poskrbeli v Rotary Clubu Bled, denar pa so prispevale tudi zgornjegorenjske občine. Stala je 50 tisoč evrov.

Na streho centra so namestili fotovoltaične module z močjo od sedem do deset kW. “Sončna elektrarna nam bo prinesla redni letni prihodek za program plavanja, za kar potrebujemo okoli štiri tisoč evrov na leto. Za naše uporabnike je to izjemno pomembna oblika gibanja, za težko gibalno ovirane – teh je 30 – pa celo edina mogoča oblika gibanja in nujna terapija,” je poudarila Tea Beton, direktorica CUDV Matevža Langusa.

Imeli bi lasten bazen
Plavanja se udeležuje vseh 178 varovancev, ker pa center nima lastnega bazena, morajo obiskovati bazen v Radovljici in bazena v Kranju, kamor se vozi 40 uporabnikov. To je po besedah Betonove velik zalogaj, saj gre za osebe z motnjo v razvoju, veliko jih je na invalidskih vozičkih, zato je prevažanje zelo zahtevno in naporno.

“Želimo si, da bi bilo tovrstnih terapij več; na radovljiško občino smo naslovili prošnjo za prilagoditev radovljiškega bazena gibalno oviranim,” je pojasnila direktorica. V CUDV Matevža Langusa je za vodno terapijo po strokovni plati dobro poskrbljeno, njeno izvajanje pa bi zelo olajšal manjši lasten bazen, ki bi ga zgradili v centru. Zanj potrebujejo okoli 200 tisoč evrov, pri čemer računajo na pomoč donatorjev, nekaj denarja pa bodo privarčevali tudi s sončno elektrarno.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave:

Raftarji iz vode rešili starejšo žensko – Radovljica, junij 2010

Junaki, ki to ne želijo biti

Kot smo poročali pred dnevi, so trije raftarji z bližnjega centra TinaRaft rešili starejšo žensko. Poškodovanka je utrpela modrico na hrbtu in manjšo podhladitev.

Trojico vam predstavljamo v okviru našega projekta Junak Slovenije. Več drugih zgodb, ki smo jih do zdaj zbrali v okviru akcije, lahko preberete v sorodnih člankih. Če tudi vi poznate koga, ki se je izkazal z izjemnim dejanjem, nam lahko pišete na naveza@zurnal24.si.

Med vodenjem izleta opazili žensko
Da se dogodek ni iztekel tragično, so poskrbeli Juš Avguštin, Grega Pirnat in Marko Koselj. Zjutraj so namreč vodili zaključni izlet osnovnošolcev. Z raftanjem so začeli pri Bledu, končali pa pri Fuksovi brvi. Vmes (nekaj sto metrov pred koncem poti) je spodnji Rakovnik, kjer so opazili žensko.

V ledeno vodo na pomoč
Mare je bil zadnji in jo je videl s čolna. Oziroma natančneje- rekel je, da je 99,9-odstotno prepričan, da je to človek. Ko smo prišli do cilja, smo samo pograbili stvari in stekli tja. 50 metrov stran smo jo videli in spoznali, da gre res za človeka. Nenadoma ta človek premakne glavo. Vse, kar sem rekel, je bilo: “Premika se, jaz grem notri.” Stekel sem po skalah in do obale, skočil v vodo in priplaval do nje. Videl sem, da ima ženska sive lase in svetel pulover. Rekel sem ji: “Gospa, gospa, a ste v redu?” Čeljust je imela tako skupaj, da ne morem opisati… To je nekaj groznega. Sploh ni mogla premikati čeljusti. Videl sem, da diha, da je pulz še prisoten. Rekel sem: “Mare, pridi, da jo bova odvlekla ven.” Mare je prišel in skupaj sva ji razklenila roke ter ji nataknila rešilni jopič. Medtem ko sva jo vlekla proti obali, je Grega po telefonu poskrbel za vse potrebno,” pripoveduje Juš.

Več fotografij s kraja dogodka si lahko ogledate v galeriji.

Bila je kot led
Kot pravijo vsi trije, niso zagnali panike, temveč so ravnali z glavo. Pod glavo so ji podložili jopiče, pokrili so jo z majico, Marko je stekel še po odejo.  “Poskusil sem ji odpreti oči. Ko sem hotel pogledati kakšne so zenice, sem videl, da gleda samo z belimi- zenic sploh nisem videl. Dali smo jo v bočni položaj za nezavestne, ki ji ni ustrezal. Potem smo jo položili na hrbet. Bila je čisto podhlajena, kot led. Hudo se je tresla. Edino, kar je spregovorila, je bilo po prihodu na obalo, ko se je za trenutek zavedla. Rekla je: “Ne, ne, dajte me nazaj v vodo,” še pravi Juš.

Največja nagrada je njeno preživetje
Kljub temu, da so rešili življenje, pa sami pravijo: “Tukaj ni nobenega junaškega dejanja. To je samo čut do sočloveka. To je bila refleksna reakcija. Bilo je tudi ogromno sreče, da smo jo sploh opazili. Največja nagrada za to je, da je preživela.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Preberite si še naslednje objave: