Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.“

“Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
“Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.“

Za smeti na smetišču 200 evrov kazni

Vzemimo za primer kraj, v katerem so številni apartmaji in vikendi: območje Kranjske Gore (ob jezeru Jasna), namenjeno odlaganju smeti, je nemalokrat hitro prenapolnjeno z odpadki. Če na takem kraju v natrpan smetnjak vseeno odložite smeti, vas redar lahko kaznuje z 200 evri.

Za pojasnila, zakaj na odlagališče smeti pošiljajo redarje, smo se obrnili na vodjo medobčinskega redarstva, Boštjana Omerzela: “Na območju Kranjske Gore je velik problem odlaganje odpadkov na mestih, ki za to niso predvidena. Tam je takih lokacij več. Zadevo na terenu stalno spremljamo in na morebitna nepravilna odlaganja opozarjamo kršitelje.”

Opozorili komunalo, ta pa nič
Problem najbolj obremenjuje tamkajšnje prebivalce, ki plačujejo redni mesečni komunalni prispevek ter pričakujejo, da bodo za to imeli zagotovljeno urejeno odlagališče smeti. Tudi zato, ker je kraj turistično razvit.

Omerzel na to odgovarja: “Mi smo ugotovili dve stvari: vsaka stanovanjska hiša tam bi morala imeti svoje lastne zabojnike za odpadke. Ekootoki so namenjeni izključno za odpadke, ki so predvideni za ločevanje in reciklažo. Res pa smo ugotovili tudi, da so zabojniki za ločeno zbiranje velikokrat prenapolnjeni in smo v zvezi s tem enkrat že opozorili Komunalo Kranjska Gora. Pripravljamo tudi poročilo o tem.” Odgovora na opozorilo še niso prejeli, pravi.

Glob malo, opozoril ogromno
Medobčinski inšpektorat in redarstvo sicer skrbita za urejenost naslednjih občin: Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica. “V enem letu, odkar smo bili vzpostavljeni, smo na območju Kranjske Gore izrekli eno ali dve globi za nepravilno oglaganje odpadkov. Opozoril je bilo bistveno več. Kolikor imamo povratne informacije, opozorilo praviloma zaleže. Ko pa se izkaže, da gre za ignoriranje postopka, se odločimo za globo,” še pojasni Omerzel.

Ne bodo še skakali

Obnova 120-metrske Bloudkove velikanke v Planici, ki se je podrla leta 2001 ter naj bi se začela in končala še letos, se je premaknila v prihodnje leto.

“Začetek del načrtujemo in pripravljamo najpozneje v prvi polovici leta 2011,” so pojasnili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ).

Še avgusta pa je terminski načrt predvideval začetek del na tem objektu maja in zaključek novembra, decembra pa že prve skoke na obnovljeni skakalnici.

Pripravljajo dokumentacijo
Kot so za Žurnal pojasnili na MŠŠ, letos poteka izdelava projektne dokumentacije za Skakalni center Planica in vsi predpisani postopki za koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nordijski center Planica bo končan predvidoma leta 2013, je razložila Katja Pegam z MŠŠ in dodala, da gospodarska kriza ne vpliva na potek priprave projekta: “Za projekt imamo načrtovana sredstva Evropske unije, pri načrtovanju investicije pa smo bili še posebno racionalni in ekonomični.”

Skakalni in tekaški center
Nordijski center Planica. Razdeljen je na dva dela, in sicer na skakalni in tekaški center. Investicijo v skakalni center bodo začeli izvajati predvidoma letos s skakalnicami, vključno s servisnim in spremljajočimi objekti, sledila bodo dela za zasneževanje in osvetlitev, v sklepni fazi leta 2013 pa bodo posodobili še letalnico s spremljajočimi objekti. Tekaški center bodo začeli graditi leta 2011, ta pa vključuje ureditev tekaških prog in centralni informacijski objekt. Predviden zaključek je ravno tako leta 2013.

O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Sto kilometrov za en evro

Bled. Z avtomobilom na električni pogon se je mogoče zapeljati po vsej Gorenjski, kajti konec tedna so zanje odprli pet polnilnih postaj in na novo pridobitev opozorili z zelenim EleKtrO popotovanjem.

Električni avtomobil je mogoče napolniti na Jezerskem in Bledu ter v Preddvoru, Bohinju in Kranjski Gori. Polnilni postaji že nekaj časa delujeta tudi na Laborah v Kranju in v bohinjskem Bohinj Park Hotelu. Kot je povedala Tadeja Zgaga, predsednica kranjskega Združenja za dobrobit okolja Živomodro, je v Sloveniji ta čas 20 električnih avtomobilov. “To je prva tovrstna trasa v Sloveniji in prva karavana, s katero želimo ljudi opozoriti na pomembnost skrbi za okolje, uporabo obnovljivih virov energije in na spreminjanje naših navad,” je še pojasnila.

Poceni vožnja
Velike pozornosti je bilo deležno električno vozilo tesla roadster sport, ki je lastnika Romana Bernarda, direktorja podjetja Flycom iz Žirovnice, stalo 140 tisoč evrov. “Z enim polnjenjem lahko prevozim 400 kilometrov, za sto kilometrov pa porabim za en evro električne energije,” je dejal Bernard. Za med pa gre električno kolo, ki ga je zasnoval Gregor Maček iz Ljubljane, kajti, kot je dejal, s proizvodnjo ne sledijo povpraševanju. Zložljivo kolo tehta le 14 kilogramov, z enim polnjenjem pa je mogoče za samo dva centa prevoziti 15 kilometrov. “V Sloveniji ni bilo posebnega interesa za izdelovanje, zato sem navezal stike s kitajskim proizvajalcem, ki je tudi bistveno cenejši. Prvo serijo so pokupili Slovenci in Srbi; kolo je zelo primerno za vožnjo po mestu,” je povedal Maček.

Interaktivni vzpon planinskega muzeja

“Zadnji mesec smo na trnih, ali nam bo uspelo. Trenutno potekajo intenzivna dela na postavitvi same razstave, nekatere podrobnosti pa še sproti razdelujemo,” pravi Miro Eržen, vodja projekta Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki ga bo ob občinskem prazniku Kranjske Gore, 7. avgusta, odprl predsednik Danilo Türk.

Vzpon na goro
Vsebinsko osnovo imajo zbrano, saj je za to poskrbela Triglavska muzejska zbirka, pravi Eržen. V novejšem času so pridobili še veliko podatkov in materiala iz vse Slovenije: “Postavitev poskušamo urediti tako, da bo zanimiva za starejše in mlajše. Starejši so namreč bolj naklonjeni predmetom, mlajši pa si želijo aktivnih interaktivnih vsebin. Razstava tako vsebuje oba dela, torej razstavo eksponatov in interaktivni del, kjer bo obiskovalec vključen v vzponu na goro, kot se razstava tudi imenuje, kjer bo lahko skozi učno-vzgojne vsebine dobil določena znanja in spoznanja.”

Projekt Slovenskega planinskega muzeja je vreden kar 3,2 milijona evrov, od tega 1,6 milijona evrov iz strukturnih skladov Evropske unije.

Legionela vzela pol milijona evrov

“Čakamo še izsledke analiz, minilo je že deset dni od zadnjega odvzema vzorcev, neuradno pa kaže dobro,” je v četrtek za Žurnal24 povedal direktor družbe Hit Alpinea Miran Čurin.

V ponedeljek pričakujejo izsledke analiz, je pojasnil Čurin, v torek pa obisk zdravstvene inšpekcije. Odprtje hotela so načrtovali že za ta konec tedna, vendar je prestavljeno na prihodnji konec tedna.

Za prenovo sto tisoč
Vse napake so odpravili, je zagotovil Čurin, prenovili so celoten vodovod, namestili sistem za kloriranje vode, zamenjali pipe in povečali pretoke. Celotna investicija v prenovo jih je stala okoli sto tisoč evrov, okvirno pa izpad dohodka zaradi težav z legionelo ocenjujejo na okoli pol milijona evrov.

Spomnimo, hotel Alpina, ki je bil aprila zaradi pomanjkanja gostov zaprt, se je pred odprtjem v začetku maja spopadel s težavami zaradi nevarnih koncentracij bakterij legionele v vodovodnem sistemu, zaradi česar je ostal zaprt.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Razdelitev spričeval

četrtek, 24. junija ob 14. uri na matični šoli na Jesenicah

Oddelek Žirovnica
sreda, 23. junij ob 13. uri

Oddelek Kranjska Gora
četrtek, 24. junija ob 12.30

Tri roke za "tromejne" otroke

Tromeja. Ravnateljice osnovnih šol iz občin Kranjska Gora, Trbiž in Podklošter so na Tromeji podpisale pogodbo o sodelovanju v projektu Tri roke, s katerim želijo prvošolcem omogočiti učenje dveh tujih jezikov.

Prostovoljno sodelovanje
Učiteljice iz Slovenije, Italije in Avstrije se dvakrat na teden izmenjujejo pri učenju, saj so, kot je poudarila Cvetka Pavlovčič, ravnateljica Osnovne šole Josipa Vandota Kranjska Gora, otroci za učenje tujih jezikov zelo dojemljivi, sodelovanje v projektu pa je prostovoljno.

Prihodnje leto bodo vanj vključili tudi drugošolce, postopno pa še učence do četrtega razreda. Kranjskogorski župan Jure Žerjav je ob tem dejal, da je projekt zelo pomemben še zlasti za prostor, v katerem živijo tri kulture. “V prihodnje načrtujemo še nekaj projektov, s katerimi bomo povezali to malo regijo ob Tromeji,” je dodal.