Porušite novo dvorano!

Boris Pavšlar, ki se je zaradi gradnje pritožil, je potrdil, da je že na začetku meseca dobil odločbo upravne enote, ki zahteva povrnitev v prvotno stanje. Opozarja pa, da še ni izvršljiva, saj se je na odločbo mogoče pritožiti na ministrstvo za okolje in prostor, nato je možen upravni spor in nato še revizija na vrhovnem sodišču.

Da so že 1. julija izdali odločbo, so potrdili tudi na upravni enoti Kranj. Pojasnjujejo, da so v obnovljenem postopku ugotovili, “da izdano gradbeno dovoljenje ni bilo skladno z vsemi določili zazidalnega načrta”.

Zato so zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnili, prvotno izdano gradbeno dovoljenje pa odpravili. Ker je odpravljeno gradbeno dovoljenje, pa zakon o upravnem postopku določa, da morajo biti odpravljene tudi vse pravne posledice. “Investitor bo zato moral v roku 30 dni od izvršljivosti odločbe vzpostaviti stanje pred izdajo gradbenega dovoljenja, torej zgrajeni objekt odstraniti,” pojasnjujejo na kranjski upravni enoti.

Oglasili se bodo avgusta
Rado Vračko, direktor podjetja Expo biro, ki je zasebni partner v javno-zasebnem partnerstvu, je povedal le, da bodo 2. ali 3. avgusta pripravili novinarsko konferenco in da so se dogovorili, da izjav do takrat ne dajejo. Ali še imajo čas za pritožbo, je odvisno od tega, kdaj so odločbo prejeli. Rok je namreč 15 dni od prejema. Prvotno stanje pa bodo morali, če bo odločba postala izvršljiva, vzpostaviti prav oni.

 Možna ukinitev hokejskega kluba
“Če bodo dvorano porušili, bodo Kranjčani ostali brez drsališča, to pa lahko pomeni tudi ukinitev hokejskega kluba,” je pojasnil poznavalec, ki ni želel biti imenovan. Na vprašanje, ali se na trening ne bi mogli voziti v Ljubljano ali na Jesenice, pa odgovarja, da to ne pride v poštev, saj so drsališča prezasedena.

Privlačen, a težko dostopen

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Valilnica virtuozov

 Kranj bo sredi avgusta že sedmič v znamenju jazz kampa. “Namenjen je profesionalnim in amaterskim glasbenikom,” pravita organizatorja Primož in Gregor Grašič. Šolnina znaša 200 evrov, vstopnin za koncerte ne bo.

Predavatelji bodo pianist Emil Spanyi, tolkalec Christophe Bras, kitarist Primož Grašič, saksofonist Heinz Von Hermann, pevka Ines Reiger, vibrafonist Boško Petrovič, trombonist Matjaž Mikuletič, kontrabasist Aleš Avbelj, trobentač Lasse Lindgren in kitarist Dave Goodman.

Od zavoda ne 
pričakuje veliko

Gorazd Maržič, 35-letni Kranjčan, je eden od več kot sto delavcev, ki jih je v Iskraemecu zajel letošnji val odpuščanj. V teh dneh mu poteče odpovedni rok, nove službe še ni našel.

“Odpovedni rok mi poteče 18. julija,” z rahlo negotovostjo pove Maržič. Odpovedi se še vedno spominja z grenkobo. “Nisem je pričakoval, nenazadnje se je Iskraemeco pred državo zavezal, da ne bo odpuščal,” pravi Maržič in doda: “Resda sem bil na čakanju, ampak naj bi aprila spet začel delati.” Grenak priokus poglablja tudi birokratska neobčutljivost, zaradi katere je, kot meni, ostal brez višje odpravnine. “Mesec in pol mi je zmanjkal za 15 let delovne dobe, s katero bi dobil vsaj tisoč evrov več,” ocenjuje.

Medtem je skušal poiskati novo službo. “Zanimal sem se prek poznanstev. Če jih nimaš, je nula,” razlaga. Našel ni še nič, delno krivi tudi poletni čas in odsotnost ljudi. Od zavoda za zaposlovanje ne pričakuje čudežev. “Pošteno povedano, od zavoda ne pričakujem veliko. Težko, da bodo kaj našli. Če se sam ne pomudiš, ni nič,” pojasnjuje.

Ohranja optimizem
Maržič na prihodnost ne gleda ravnodušno. “Malo me je že strah, verjamem pa, da se bom znašel. Po izobrazbi sem živilec, ampak če sem se v Iskraemecu izučil elektronike in bil kontrolor končnih izdelkov, pomeni, da sem prilagodljiv in se hitro priučim,” ohranja optimizem. Črne misli odganja tudi s hobijem. Je namreč nogometni trener.

Kaj pravi zavod
Kranjski zavod za zaposlovanje smo včeraj povprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev odpuščenih v Iskraemecu, koliko ljudi se je letos prijavilo na zavod in koliko jih je našlo novo službo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.

Na peti progi Petrič

Kranj. Nekdanji plavalni as Darjan Petrič bo danes tudi uradno napovedal kandidaturo za župana Kranja. Žurnal24 je o njegovi odločitvi pisal že konec maja, v gorenjski prestolnici pa tako ostaja odprto le še vprašanje, kako se bosta odločila podžupan Igor Velov in Zares.

Dolžnost in priložnost
“Prepričan sem, da ima Kranj velik potencial, ki je bil do zdaj neizkoriščen,” je Petrič včeraj pojasnil svojo odločitev. Kandidaturo čuti tudi kot dolžnost. “Kranju vrniti tisto, kar je mesto ponujalo meni, da sem v življenju dosegel to, kar sem dosegel,” je dejal in priznal, da bo morebitno županovanje priložnost za nov zasuk jader v poklicni karieri, v kateri je že plul v akademskih vodah in zasebnem sektorju.

Velov še razmišlja
Petrič gre v župansko bitko sicer s podporo Socialnih demokratov in LDS, še vedno pa ni jasno, kako se bo na levem polu odločil Zares. V javnosti so se v zadnjem času pojavljali namigi o kandidaturi Velova; sam je včeraj še ni želel potrditi. “Nismo še sprejeli odločitve,” je zatrdil, priznal pa, da se odločajo med njim in podporo enemu od že znanih kandidatov. O imenih ni želel govoriti, je pa napovedal, da bo odločitev znana v enem tednu.

Zanimiva bitka
Kranju se sicer obeta ena izmed najzanimivejših predvolilnih županskih bitk doslej. Ob Petriču je kandidaturo uradno že napovedala Hermina Krt, za zdaj s podporo DeSUS. Na desnem polu bosta volilce prepričevala dolgoletna svetnika Bojan Homan (SDS in SLS) in Matevž Kleč (NSi), s podporo Stranke za napredek krajevnih skupnosti pa bo kandidiral tudi nekdanji župan Mohor Bogataj.

Vojaki se bodo znojili

Kranj. Nova športna dvorana v vojašnici bo dokončana oktobra prihodnje leto, so povedali na ministrstvu za obrambo. Z investicijo, vredno skoraj tri milijone evrov, bodo pridobili 2.300 kvadratnih metrov površin za različne športne dejavnosti.

“V kleti so načrtovani zaprto strelišče, fitnes in tehnični prostori, v pritličju športna dvorana s plezalno steno in dvorana za borilne veščine ter garderobe in sanitarije, v nadstropju pa kabineti, sejna soba in strojnici,” so namembnost bodoče dvorane opisali na ministrstvu, glede trenutnega poteka del pa pojasnili, da že pilotirajo temelje objekta in urejajo odvodnjavanje.

Mika tudi občino
Z dvorano v vojašnici se že dlje časa odkrito spogleduje tudi mestna uprava, ki bi tako rešila pomanjkanje prostorov za borilne panoge. Pri Slovenski vojski so bili do zdaj željam, da bi dvorano odprli tudi lokalni skupnosti, naklonjeni.

Z garažama do 700 novih mest

Kranj. Projekt garažne hiše pod Slovenskim trgom ne zamuja. To zatrjuje Urban Lebar, direktor podjetja Kranjska parkirišča, čeprav začetka del še noče napovedati. Čaka še na zadnje dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Čakajo na soglasje
Na robu starega mestnega jedra naj bi zrasli dve garaži. Ob tej na Slovenskem trgu še tista na Hujah – skupno 700 parkirnih prostorov. Garažna hiša pod Slovenskim trgom čaka na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je trenutno stanje projekta pojasnil Urban Lebar, direktor Kranjskih parkirišč. Soglasje je sicer zadnji pogoj za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Usklajevanja z ZVKDS še potekajo, v četrtek so se denimo dogovorjali o podobi Slovenskega trga. Manjka tudi še restavratorski načrt hrambe in zaščite spomenikov v času del. Neuradno naj ZVKDS glede načrtov ne bi imel bistvenih pomislekov.

Lebar začetka del in odprtja garažne hiše na Slovenskem trgu vseeno ni želel napovedovati, se pa strinja, da bi bilo najbolj smiselno graditi zdaj, ko je okrog Slovenskega trga že tako več gradbišč. “Ne morem izražati nobenih pričakovanj, ker je to vezano na postopke, na katere ne moremo vplivati. 
Jasno je, da obeh garažnih hiš prihodnje leto, kot so prvotno načrtovali, ne bo. Garažne hiše Huje po pogodbi ne bodo gradili prej kot leto in pol po odprtju te na Slovenskem trgu,” pravi.

Sta sploh smiselni?
Medtem se pojavljajo tudi pomisleki. “Je garažna hiša Huje sploh še potrebna?” kranjsko mestno upravo na občinskem spletnem portalu KrPovej! sprašuje obiskovalec in spomni, da je parkirišče pri trgovski šoli bolj kot ne prazno. Podobno velja tudi za tisto na Likozarjevi ulici.

Eden od Kranjčanov pa ugotavlja, da se je časovno omejeno brezplačno parkiranje tako dobro prijelo, da je mogoče na vhodu v mesto vedno dobiti prosto mesto, po drugi strani pa se zaveda, da bo potreba po parkiriščih na robu mesta verjetno narasla, saj se bo v Globusu odprla nova knjižnica.

Ključne so ambicije
Da je treba pri vprašanju smiselnosti gradnje obeh garaž upoštevati pričakovanja in ne trenutno stanje, sicer meni direktor mestne uprave Aleš Sladojevič. “Ambicije so, da bi bil obisk mestnega jedra čim večji,” spomni. Drug pomemben cilj, zaradi katerega sta garaži po njegovem smiselni, je umik mirujočega prometa iz mestnega jedra.

Slovo od koncertov

Kranj. Veliki koncerti festivala Teden mladih se najverjetneje ne bodo več odvijali na Slovenskem in Glavnem trgu v Kranju, pač pa na gradu Khislstein. “Najdražja je logistika za postavitev odra, ozvočenja in druge infrastrukture na Slovenskem trgu,” je pojasnil Andraž Šiler, predsednik Kluba študentov Kranj (KŠK), ki je organizator Tedna mladih.

Sociale ne bodo krčili
Kot smo poročali prejšnji teden, bo KŠK zaradi nove delitve sredstev iz naslova koncesijskih dajatev od študentskega dela že prihodnje leto dobil za polovico manj sredstev od prejšnjih skoraj 490 tisočakov.

Upravi odbor je ta teden postavil okvirne smernice krčenja projektov KŠK. Znižali bodo predvsem sredstva, namenjena kulturi, odnosom z javnostmi, honorarjem in reprezentanci. “Pri oglaševanju se bomo osredotočili na brezplačne kanale, kot je Facebook ali e-pošta,” je povedal Šiler.

Na področju športa bodo ohranili projekte, za katere je največ zanimanja. Tako ne bodo krčili brezplačne rekreacije za študente, manj sredstev pa bodo namenili športnim sekcijam kluba, saj tam prevladujejo stalni udeleženci. Prav tako ne bodo zmanjšali sredstev resorju sociala.

Dogovor z občino
“Tudi če ne bi bilo zmanjšanja sredstev, se bo treba navaditi, da so brezplačni koncerti stvar preteklosti,” je dejal Šiler. Ker bo na gradu Khislstein postavljen stalni oder z ustrezno opremo, se bodo z občino poskušali dogovoriti za neprofiten najem. “Koncerti bodo tako zaprti, pobirali pa bi neko simbolično vstopnino,” načrtujejo v KŠK.

Delavnic, športnih turnirjev, predstav in drugih manjših dogodkov Tedna mladih predvidoma ne bo treba krčiti.

Preplastitev namesto krpanja

Kranj. Osemdeset tisoč evrov bi po ocenah kranjske mestne uprave stala preplastitev makadamske ceste od študentskega doma do vrtnarije na Zlatem polju. Pobud o ureditvi priljubljene bližnjice med regionalnima cestama mimo vojašnice in proti Naklu je vse več.

Pripravna bližnjica
“Zanima me, zakaj se ta odsek ne asfaltira,” mestno upravo sprašuje občan Kranja, meneč, da tudi pogosto popravljanje lukenj stane, prav tako spomni na veliko prahu. Pojasnjuje, da je sicer pogost uporabnik makadamskega odseka, ker mu olajša dostop s Kokrice do Zlatega polja.

Občina se strinja
“V letošnjem proračunu asfaltiranje ni načrtovano,” odgovarja predstavnica za stike z javnostmi na Mestni občini Kranj Mendi Kokot. “Se pa z občanom strinjamo, da bi bilo treba cesto urediti,” dodaja. Sorazmerno visoke stroške narekuje tudi lastništvo. Cesta namreč ne poteka v celoti po zemljišču, ki je last občine, tako da bi bilo treba urediti tudi odkupe zemljišč, opozarja Kokotova.

Sporno sorodstvo

Za nedoločen čas je sodišče včeraj odložilo glavno obravnavo v kazenski zadevi proti Jožetu Florjančiču, nekdanjemu dekanu fakultete za organizacijske vede (FOV), in štirim vodilnim sodelavcem. Obtožnica jim očita zlorabo položaja in pravic pri izplačilu različnih honorarjev med letoma 2002 in 2003.

Pet obtožencev

Poleg Florjančiča so obtoženi Drago Vuk, Goran Vukovič in Miroljub Kljajić, vsi profesorji na FOV, ter Jožica Novak, takratna tajnica dekanata. Obtoženi naj bi 59 zaposlenim na FOV izplačali za okoli 800 tisoč evrov honorarjev.

Odvetnik prvoobtoženega je včeraj izrazil dvom o nepristranskosti sojenja, saj naj bi obstajalo sporno sorodstveno razmerje vodje kazenskopreiskovalnega oddelka kranjskega okrožnega sodišča Andreje Ravnikar.

Morda v Ljubljano
Zakaj je razmerje sporno, bi lahko pojasnili priči, katerih zaslišanje je včeraj predlagal zagovornik prvoobtoženega. Neuradno naj bi bilo sporno partnerstvo hčerke sodnice Ravnikarjeve in Jureta Megliča, sicer prav tako profesorja na FOV.

Predsednica senata Marjeta Dvornik je zagovornika opozorila, da zakon o kazenskem postopku instituta izločitve sodišča ne pozna. Zatem je zagovornik obtoženega Kljajića predlagal, naj se zadeva delegira Okrožnemu sodišču v Ljubljani. O tem bo odločalo višje sodišče, sodnica Dvornikova pa je že napovedala, da je glede na sodno prakso malo verjetno, da bi se to zgodilo.
Obtoženi včeraj obravnave niso želeli komentirati in so novinarje napotili k odvetnikom. Ti prav tako niso bili zgovorni, računajo pa na oprostilno sodbo.